Oklepniki, topovi in nova pištola. Kakšen je nakupovalni seznam SV?

Zdi se paradoksalno, vendar poganjanja o koncu vojne v Ukrajini Evropo s stališča varnosti potiskajo v vse bolj negotov položaj. Ta se odraža v napovedih o silovitem povečanju izdatkov za obrambo na kontinentu. Neizbežno je, da bo Evropska unija morala sama poskrbeti za varnost, kar zajema tako nakupe orožja kot tudi vzpostavljanje lastne industrije.

Jedrna Francija napoveduje razširitev jedrskega dežnika na vso EU, doslej pacifistična Nemčija pa bo jutri v bundestagu na prelomnem glasovanju razpravljala o sprostitvi zadolževanja za polnitev 500 milijard evrov vrednega obrambno-infrastrukturnega skalda. Povečanje obrambnih izdatkov je pravzaprav čez noč postalo politična prioriteta številka ena v EU, tudi v Sloveniji.

Kračun: Zastonjskega kosila ni

"Težava je nastala, ker so se razmere v vmesnem času bistveno spremenile. Vsi naši strateški dokumenti temeljijo na predpostavki, da smo članica zavezništva in da se odnos ZDA do EU in do zveze Nato ni in ne bo spremenil," pozive k večjemu trošenju za obrambo v Sloveniji in drugod na stari celini pojasnjuje predstojnica katedre za obramboslovje na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani Jelena Juvan. O tem, kakšna bo prihodnja drža zveze Nato v Evropi in ali bo prišlo do dviga pričakovanih izdatkov za obrambo, bo odločal letošnji vrh alianse v Hagu konec junija.

Medtem ko politika razpravlja, pa stroka že napoveduje, da bo dva odstotka BDP, ki naj bi ju Slovenija dosegla šele leta 2030, v kratkem mogoče povečati na vsaj tri. Povečanja bodo dodatno obremenila javne finance, saj je pristojni minister Klemen Boštjančič pred dnevi dejal, da bi v primeru dviga porabe na dva odstotka morali že letos zagotoviti dodatnih 350 milijonov evrov.

"Dejstvo je, da ima BDP samo 100 odstotkov, kar pomeni, da odstotek povečanja na enem področju povzroči zmanjšano porabo drugje, saj zastonjskega kosila ni," je za Bloomberg Adria dejal predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun. Glede napovedi ministra, da bodo povečane izdatke poskušali izkoristiti kot poslovno priložnost, pa Kračun opozarja, da obrambni izdatki "ne bodo povečali BDP, saj je njihov multiplikator nizek".

Orožarski nakupovalni seznam

Slovenija bo letos za obrambo namenila 1,35 odstotka BDP oziroma 904,7 milijona evrov. Dva aktualna strateška dokumenta predvidevata, da bodo sredstva namenjena predvsem vojaški obrambi, varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, upravljanju obrambnega sistema in kriznemu upravljanju. Poleg tega načrti vključujejo vlaganja v modernizacijo Slovenske vojske (SV), razvoj vojaške infrastrukture, nakup vojaške opreme z dvojno rabo ter krepitev raziskav in razvoja na področju vojaških tehnologij z veliko dodano vrednostjo.

V analizi nakupov, ki jih v tem mandatu predvidevajo na pristojnem ministrstvu za obrambo (MORS), je s 700 milijoni evrov daleč najbolj obsežna naložba nakup bojnih kolesnih oklepnih vozil 8 x 8 za vzpostavitev srednjega bojnega izvidniškega bataljona. Znano je, da gre za 106 vozil patria, postopek nabave pa naj bi bil po napovedih ministrstva končan predvidoma do sredine letošnjega leta. Prve dobave vozil bodo proti koncu leta 2026, preostale dobave pa v letih 2027 in 2028, pojasnjujejo. Dobave za srednjo bojno bataljonsko skupino pa naj bi se začele z letom 2028 in sklenile leta 2030, ko naj bi država po obstoječih načrtih dosegla dvoodstotni prag trošenja za obrambo. Vrednost nakupa je ocenjena na 700 milijonov evrov.

 

 

Med večjimi posli lahko izpostavimo še vsaj tri. Prvi je nakup druge in tretje baterije protizračnega raketnega sistema IRIS-T, pri čemer naj bi dobave za prvo baterijo stekle marca leta 2027, za drugo in tretjo pa v istem obdobju leto zatem. Gre za dogovor o nakupu sistema zračne obrambe srednjega dosega v okviru pobude za zaščito evropskega neba, s katerim poskuša Evropa oborožene sile različnih držav poenotiti za lažjo interoperabilnost. Pobudo namreč poleg Slovenije sestavlja 19 evropskih držav.

Za projekt bo država predvidoma odštela skoraj 147 milijonov evrov, pri čemer pa MORS opozarja, da bo točna cena odvisna od nemške pogodbe; bo pa ta enaka za vse naročnike oziroma države, ki sodelujejo v skupni pobudi za naročilo tega sistema. Nekdanji minister Marjan Šarec je ob napovedi posla za Bloomberg Adria dejal, da bo država s tem dobila zmogljivosti za branjenje kritične infrastrukture, "kot je Nuklearna elektrarna Krško".

Tu je tudi še nakup francoskega artilerijskega sistema Caesar, ki naj bi bil tik pred sklepom naročila po principu vlada vladi, dobave pa bodo stekle predvidoma med letoma 2027 in 2028. Končna cena je odvisna od francoskega ministrstva za obrambo, cene pa bodo enake za vseh šest naročnikov oziroma držav, napovedujejo na ministrstvu.

To je še sredi postopka naročila večjega števila taktičnih tovornih vozil 8 x 8, s katerimi bo SV popolnila obstoječih 40 enakih vozil proizvajalca Rheinmetall Man. Glede vrednosti nakupa so zapisali, da bi z razkritjem "ogrozili pogajalska izhodišča", češ da so sredi postopka naročila. Lani sklenjeni posel za švedsko vojsko, ki zajema 48 tovrstnih vozil, je bil vreden 71 milijonov evrov. Naša država jih kupuje 28, kar bi po izračunu naneslo 41,4 milijona evrov.

Slovenski vojaki po novem z Arexovimi pištolami

Slovenska vojska se pripravlja tudi na nakup novih pušk in pištol za pripadnike SV. Kot smo izvedeli od največjega domačega obrambnega podjetja Arex, si je ta že več let prizadeval za posel.

"Po daljših pogajanjih smo posel le dobili, prva dobava pištol bo letos poleti in potem še ena pozneje prihodnje leto," nam je pojasnil direktor Arexa Tim Castagne. V prvi tranši gre od 9.500 do 10 tisoč kosov. "O vrednosti projekta ne morem govoriti, lahko pa rečem, da je bila pištola razvita v tesnem sodelovanju s SV, tako da bodo dobili izdelek, ki je prilagojen njihovim specifičnim potrebam," je še pojasnil prvi mož.

Kibernetski center in bolnišnica

Pri Morsu med večje nakupe uvrščajo še nakup sistema zračne obrambe kratkega dosega s topom kalibra 25 mm za protizračno in protidronsko zaščito, ki jih bo vojska prejela v letih 2026 oziroma 2027. Za 15 milijonov evrov se bo letos začela dobava 52 lahkih oborožitvenih postaj z mitraljezi 7,62 mm ali 12,7 mm domače izdelave, ki bodo montirane na oklepna vozila LIV COBRA 4 x 4.

Za 7,6 milijona evrov je v sklepnih fazah dobava prenosnikov komunikacijskih sistemov, sočasno pa teče postopek za naročilo za vozila, na katera bo ta oprema integrirana, pojasnjujejo na ministrstvu.

Bojan Žalec Največje domače obrambno podjetje Arex si je po več letih prizadevanj zagotovilo posel za dobavo nove pištole za SV.

 

Med večjimi izdatki je še gradnja vojaške bolnišnice, katere investicija je ocenjena na 80 milijonov evrov. Na MORS pravijo, da bo projektna dokumentacija z gradbenim dovoljenjem končana letos, pogodba za izvedbo del predvidoma v začetku leta 2026, gradnja pa v letih 2026 in 2027, nakar bo objekt sredi leta 2028 predan v uporabo SV.  

Obeta se tudi gradnja nacionalnega kibernetskega centra, ki že ima gradbeno dovoljenje, razpis za izvedbo gradbenih del pa je v pripravi. Končan naj bi bil do konca leta 2026, navajajo. Ocenjene vrednosti ne razkrivajo.

 

Vlada z orožjem krepi BDP, stroka v dvomih

Poudarjajo, da poskušajo z naročili opreme zalagati domače proizvajalce. To je sicer po besedah nekdanjega ministra Šarca, v času katerega so nastali strateški razvojni dokumenti, poleg modernizacije in kadrovskega razvoja tretja prednostna naloga. "S tem nameravamo okrepiti domače gospodarstvo, BDP," je o nakupih opreme domačega porekla takrat povedal minister Šarec.

Temu podobno kot Kračun oporeka tudi ekonomist in predavatelj Matej Lahovnik, ki potegne vzporednice med obrambno in avtomobilsko industrijo, za kar meni, da obrambna industrija "niti približno ne more nadomestiti morebitnega upada avtomobilske industrije pri nas". Slovenska avtomobilska industrija je namreč ena izmed ključnih industrijskih panog v državi, pravi, saj zajema približno 10 odstotkov slovenskega BDP in več kot 20 odstotkov domačega izvoza.

Predavateljica obramboslovja Ljubica Jelušič ministrovim napovedim navkljub Sloveniji napoveduje "zahteven politični proces" dviga izdatkov, ki bi moral "biti tudi planski". Dodaja, da ima Slovenija izdelan načrt porabe v dveh dokumentih: prvega sprejema parlament in zahteva širše družbeno strinjanje, drugega sprejema vlada, navaja. Za višanje izdatkov bi bilo treba popraviti oba dokumenta, še napoveduje strokovnjakinja.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar