Znani obrazi s televizije kujejo dobičke s prehranskimi dopolnili

Inšpektorji so se lotili zavajajočega oglaševanja prehranskih dopolnil v Sloveniji, področja, na katerega so se podali tudi številni znani Slovenke in Slovenci. Motivacija je zagotovo tudi izjemna rast tega trga, če sklepamo po prihodkih največjih družb pri nas, ki prehranska dopolnila proizvajajo.

Katere so največje družbe v Sloveniji, ki delujejo na tem trgu? Nekatere med njimi letno prihodke povečujejo s 50- do 80-odstotno stopnjo, letni dobički pa segajo tudi do 7,5 milijona evrov.

Prihaja zimsko obdobje, ko bo marsikdo z željo po boljšem zdravju posegel po prehranskih dopolnilih. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) pojasnjuje, da so lahko koristna v primerih občasnega pomanjkanja posameznih hranil, v isti sapi pa opozarjajo, da ne morejo nadomestiti uživanja uravnotežene prehrane z zadosti sadja in zelenjave, kjer so hranila v najbolj primernem razmerju. Če se odločite za uživanje, naj bo to krajši čas, po potrebi, sicer pa da so namenjena zdravi populaciji, bolj odraslim kot otrokom, poudarjajo.

Že leta 2022 so v dokumentu zapisali, da opažajo "velik porast prehranskih dopolnil na trgu". Med njimi so bila tudi taka, ki vsebujejo sestavine, ki imajo lahko farmakološki, to pomeni zdravilni učinek na človeka, pa tudi snovi, ki so nedovoljene za uporabo v živilih: "Poleg tega so zaradi zakonodaje, ki še ni povsem dorečena, oglaševana z različnimi zdravstvenimi trditvami, ki ne temeljijo na znanstveni osnovi in zavajajo potrošnika."

Kako je dve leti kasneje? "Uporaba prehranskih dopolnil med Slovenci narašča, spodbujena je tudi z zavajajočim in spornim oglaševanjem," pravi Urška Blaznik z NIJZ. 

Zdravstveni inšpektorat RS ugotavlja številne ponavljajoče se kršitve, ki urejajo oglaševanje prehranskih dopolnil. "Število kršitev narašča, zlasti tistih najbolj zavajajočih s pripisovanjem učinkov zdravljenja," opozarja Andreja Mojškrc iz zdravstvenega inšpektorata. Omenjeno tematiko bo v programih televizij, kjer prodajalci oglašujejo svoje izdelke, pozorno spremljala tudi Agencija za komunikacijska omrežja in storitve RS (Akos) in ukrepala zoper izdajatelje, ki bodo neustrezna sporočila predvajali. Oglasna sporočila v televizijskih programih in storitvah na zahtevo namreč ne smejo spodbujati vedenja ali dejanj, ki škodujejo ali bi lahko škodovala zdravju, ter ne smejo tržiti izdelkov, ki niso zdravila, a se predstavljajo z lastnostmi za zdravljenje in preprečevanje bolezni in tako pomenijo tveganje za javno zdravje.

Pogosto se kršitve nanašajo na uporabo neodobrenih zdravstvenih trditev in navajanje nedopustnih trditev, kot so:

• trditve, ki napeljujejo na to, da bi bilo lahko zaradi neuživanja živila ogroženo zdravje

• trditve, ki se sklicujejo na stopnjo ali količino izgubljene teže

• trditve, ki se sklicujejo na priporočila posameznih zdravnikov ali zdravstvenih strokovnjakov

Letos, pa še ni konec leta, so ugotovili 47 neskladnosti v povezavi z navajanjem zdravljenja bolezni in 204 neskladnih primerov uporabe prehranskih in zdravstvenih trditev. Lani v celem letu 23 neskladnosti v zvezi z navajanjem zdravljenja bolezni in 223 neskladnih primerov uporabe prehranskih in zdravstvenih trditev. 

Koliko znašajo globe Globe za prekrške v zvezi s pripisovanjem ali opozarjanjem na lastnosti, kot so preprečevanje, zdravljenje ali ozdravljenje bolezni pri ljudeh iz Uredbe o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, so od 3 tisoč do 15 tisoč evrov za pravno osebo, od 1.200 do 7.500 evrov za samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, od 1.000 do 3.000 evrov za odgovorno osebo pravne osebe, odgovorno osebo samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorno osebo posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ter od 500 do 1.500 evrov za posameznika, so odgovorili z zdravstvenega inšpektorata.  Nadaljujejo, da globe za prekrške v zvezi z navajanjem neodobrenih zdravstvenih trditev in nedopustnih trditev iz Uredbe o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih znašajo od 2 tisoč do 30 tisoč evrov za pravno osebo, od 800 do 12 tisoč evrov za samostojnega podjetnika posameznika, od 120 do 1.000 evrov za odgovorno osebo pravne osebe ali odgovorno osebo samostojnega podjetnika posameznika, ter od 40 do 400 evrov za posameznika. V zadnjih petih letih so izrekli 658 prekrškovnih ukrepov pri 76 nosilcih živilske dejavnosti. Skupni znesek izrečenih glob je 1,13 milijona evrov. Največji delež izrečenih glob odpade na lani, ko so jih izrekli za 450 tisoč evrov. Letos so jih do 1. novembra za 305 tisoč.

Kdo so sploh največji igralci na slovenskem trgu prehranskih dopolnil (pri tem ne namigujemo, da se poslužujejo prej omenjenih praks, ki jih je omenjal inšpektorat)? Dejavnosti, ki bi pokrivala le prehranska dopolnila, kot to denimo velja za odvetništvo, ni, spada pa proizvodnja prehranskih dopolnil pod dejavnost proizvodnja drugih prehrambenih izdelkov, drugje nerazvrščenih, pri tem pa je treba opozoriti, da jih nekatera podjetja ne proizvajajo, temveč (pre)prodajajo, ki pa so zaradi obsega iz pregleda trga izpadli.

Najbolj znana, a ne tudi najbolj uspešna

V Sloveniji je zagotovo eden najbolj znanih obrazov iz sveta prehranskih dopolnil Herta Kosmina iz komenske družbe Biostile, ki jo redno videvamo v oglasnih minutah na televizijskih kanalih. Ajpes razkriva, da je petinska družbenica podjetja, ki obstaja od leta 2011, preostali delež pa imata Dalibor (50 odstotkov) in Borut Kosmina (30 odstotkov). 

Direktor je v letnem poročilu zapisal, da se je v 2023 nadaljeval "trend izjemne hitre rasti podjetja na vseh področjih". Lani so ustvarili 17,3 milijona prihodkov od prodaje ali 39 odstotkov več kot leto prej. Čistega dobička je bilo 402 tisoč evrov ali 17 odstotkov več kot v 2022. A ne po prihodkih ne po dobičku v dejavnosti niso največji.

 

 

Družb, ki delujejo v prej omenjeni dejavnosti, je precej, zato smo čiste prihodke od prodaje omejili na milijon evrov. Iskalnik poslovne podatkovne baze Gvin je našel še 16 drugih družb v Sloveniji, ki ustrezajo tema pogojema. Skupaj so ustvarile več kot 121 milijonov evrov prihodkov iz poslovanja in dobrih 16 milijonov evrov čistega dobička.

Trg prehranskih dopolnil premamil tudi Nino Osenar Kontrec Na trg prehranskih dopolnil se je podala tudi nekdanja TV-voditeljica Nina Osenar Kontrec. Prek družbe Liu-tai 14 poleg svoje knjige o življenju in soočanju z boleznijo prodaja še prehranska dopolnila, ki jih proizvaja družba Biostile. Osenar je direktorica, edini družbenik pa je njen mož Dejan Kontrec, je razvidno iz javno dostopnih evidenc. Izkaz poslovnega izida razkriva, da je lani družba ustvarila 112 tisoč evrov prihodkov, kar pomeni več kot podvojitev glede na leto prej. Pod črto je po plačilu davkov ostalo 16 tisoč evrov, skoraj 13 tisoč evrov več kot leto prej.

 

 

Med njimi po prihodkih prednjači kranjsko družinsko podjetje Bio Pak. Edini družbenik je Darko Prislan, ki zaseda tudi direktorsko mesto, še eno pa pripada Aljažu Prislanu (njihovo zgodbo je leta 2011 začel Darko, ki zdaj vajeti prepušča sinovoma, Aljažu direktor/zastopnik podjetja, Janu Prislanu direktor proizvodnje, zetu Mihu Kordežu direktor veleprodaje, ter hčeri Petri Kordež, ki je obraz podjetja in zaposlena v trgovini Eko Škrnicl). Ukvarjajo se "s proizvodnjo ekološko pridelanih proizvodov, prehranskih dodatkov, pakiranjem, kapsulacijo in poslovnim svetovanjem na področju ekološke prehrane in prehranskih dopolnil", je zapisano v letnem poročilu za leto 2023.

Lani jim je uspelo prihodke iz poslovanja glede na predhodno leto povečati za več kot 81 odstotkov na 26,7 milijona evrov (leta 2020 so jih imeli "komaj" 5,1 milijona evrov, nato pa je sledila od 59- do 82-odstotna letna prirast). Čistega dobička je bilo v 2023 1,8 milijona evrov ali 75 odstotkov več kot leto poprej. Če primerjamo z letom 2020, ga je bilo lani 5,4-krat toliko.

Marko Potrč tik pod milijonom evrov prihodkov Blizu milijon evrov čistih prihodkov od prodaje je lani ustvarila tudi družba Vitaminklinik - direktor je nekdanji TV-voditelj Marko Potrč (družbenik je poleg njega še K-Fin Holding, obema pa pripada polovica družbe). Glavna dejavnost družbe je sicer specializirano posredništvo pri prodaji drugih določenih izdelkov, iz spletne strani pa je razvidno, da prodajajo prehranska dopolnila. Lani so ob 988 tisoč evrov prihodkov iz poslovanja v evidence vpisali dobrih 19 tisoč evrov dobička. Leto poprej so ustvarili 758 tisoč evrov prihodkov in 66 tisoč evrov čistega dobička.

Pred družbo Biostile je bila lani po prihodkih le še ajdovska družba Tosla. "Smo vodilni B2B [poslovanje z drugimi podjetji] proizvajalec tekočih nutrikozmetičnih formulaciji za premijske blagovne znamke," pišejo na spletni strani. Direktor je Primož Artač (prokurista še Uroš Gotar in Uroš Benedičič), družbenik je poleg Artača (89,1 odstotka) in Gotarja (9,9 odstotka) še družba iz Prezrenja Ubis (družbenika tega sta Uroš in Tončka Benedičič). Mimogrede Primož Artač se je znašel tudi na lestvici najbogatejših Slovencev, ki jo je včeraj objavila revije Manager Finance. Z 58,8 milijoni evrov vrednim premoženjem se je uvrstil na 58. mesto. "Po letih svetovanj živilskim podjetjem je zaznal nišo v proizvodnji sirupov, se nato lotil sadnih mešanic, nazadnje pa vstopil na trg tekočega kolagena," so sporočili na Financah.

 

 

"V letu 2023 je podjetje doseglo najvišji nivo prihodkov v zgodovini svojega delovanja. Čisti prihodki od prodaje so glede ne leto 2022 zrasli za 58,1 odstotka in znašali 19,6 milijona evrov," pišejo v letnem poročilu. Razkrivajo tudi, da tri četrtine prihodkov ustvarijo z ZDA. Po odbitju vseh odhodkov jim je lani ostalo 7,5 milijona evrov ali skoraj dvakrat toliko kot leto poprej. To je tudi največ med vsemi 17 družbami. 

Tosli po višini dobička sledita Medex z 2,4 milijona evrov in Bio Pak z 1,8 milijona letna. Blizu milijona evrov čistega dobička sta bila še ljubljanski TS Lab in GlobalPharmacia Group, medtem ko so ga preostali imeli manj kot pol milijona evrov.

Vseh 17 podjetij iz dejavnosti proizvodnja drugih prehrambenih izdelkov, drugje nerazvrščenih, ki so imeli vsaj milijon evrov prihodkov, navajamo v spodnji tabeli.