Muskove človeško-računalniške himere postajajo resničnost

Medtem ko se svetovna javnost po eni strani navdušuje nad potencialom umetne inteligence (zlasti klepetalnih botov, kot je ChatGPT), po drugi pa išče načine, kako se karseda učinkovito zavarovati pred morebitnimi negativnimi posledicami njenega nadaljnjega razvoja, tehnološka podjetja že pospešeno snujejo naslednji korak v smeri razvoja zlitja človeškega in računalniškega uma.

Čeprav si zakonodajna telesa po vsem svetu prizadevajo dohiteti nesluten razvoj uporabne umetne inteligence, saj o njenih čereh vse glasneje govorijo tudi njeni snovalci, kot je denimo Geoffrey Hinton, se finančni industriji tovrstni pomisleki zdijo zgolj prazne marnje. Obet umetne inteligence namreč s seboj prinaša obljubo velikih zaslužkov, kar se odraža v okrepljenem pogonu rasti delniških tečajev tehnoloških podjetij, kot je denimo ameriški izdelovalec polprevodnikov Nvidia.

Kmalu začetek poskusov na ljudeh

Po prepričanju ekscentričnega ameriškega multimilijarderja Elona Muska se bo tehnologija v prihodnosti razvijala tudi v smeri krepitve povezave človeških možganov z računalniki in drugimi elektronskimi napravami. Čeprav se vizija Muskovega podjetja Neuralink bere kot uvod v distopični znanstvenofantastični pop roman, je ameriška uprava za živila FDA včeraj izdala dovoljenje za testiranje možganskih vsadkov na ljudeh.

"Z navdušenjem sporočamo, da smo prejeli dovoljenje za začetek našega prvega kliničnega preizkusa na človeku," so pri podjetju Neuralink zapisali v svoji objavi na družbenem omrežju Twitter. Pri ameriškem podjetju so ob tem zapisali, da je odločitev FDA, ki omogoča izvedbo prve klinične študije na človeku, "pomemben prvi korak" za njihovo tehnologijo povezave med možgani in računalniki.

Lastnik podjetja Musk je konec minulega leta v zvezi z namero Neuralinka izjavil: "Trdo smo delali, da bi bili pripravljeni na prvi vsadek, ki bi ga preizkusili na ljudeh, in seveda želimo biti zelo previdni in prepričani, da bo naprava dobro delovala, preden jo vsadimo v človeka." Začetek izvajanja testov na ljudeh je Musk od leta 2019 napovedal že večkrat, vendar je do konkretnih premikov v smeri pridobivanja dovoljenja navsezadnje prišlo šele zdaj.

Prototip Neuralinkovega čipa (angl. brain-computer interface), ki so ga doslej že uspešno vgradili v lobanje opic, tehnologijo pa so preizkusili tudi na prašičih, sicer deluje kot povezava med možgani in računalnikom. Podobne naprave so v medicini znane že nekaj desetletij, a novost Neuralinkove naprave je, da s pomočjo kirurškega robota del lobanje nadomestijo z vsadkom, njegove žice pa vstavijo na določena mesta v možganih. Po Muskovih besedah vsadek beleži živčno aktivnost in informacije ter jih prek signala Bluetooth posreduje v napravo, kot je pametni telefon.

Neuralink doslej tarča preiskav zveznih inšpektorjev

Po poročanju britanskega Guardiana je FDA ob odobritvi testov na družbo Neuralink naslovila več pomislekov, ki jih je podjetje moralo odpraviti, preden je uprava odobrila poskuse na ljudeh. Glavna vprašanja so se nanašala na litijevo baterijo naprave in možnost premikanja povezav vsadka v možganih. Regulatorji so bili zaskrbljeni še v zvezi z varno odstranitvijo naprave brez poškodb možganskega tkiva.

Cilj projekta je pomagati osebam z gibalnimi težavami, ki bi lahko s pomočjo novih povezav z mislimi upravljale z računalnikom. Pri podjetju Neuralink navajajo, da bodo lahko v prihodnosti tistim z okvarami v hrbtenjači celo povrnili živčno aktivnost in s tem sposobnost gibanja.

Družba Neuralink je doslej že bila pod drobnogledom ameriških zveznih preiskovalcev. Tako so inšpektorji tamkajšnjega ministrstva za kmetijstvo lani na zahtevo zveznega tožilca začel preiskovati sume kršitve zakona o zaščiti živali, ki ureja ravnanje raziskovalcev z določenimi vrstami živali in njihovo testiranje. Podjetje je namreč od leta 2018 v sklopu poskusov, ki naj bi pospešili razvoj produkta, usmrtilo približno 1.500 živali, vključno z več kot 280 ovcami, prašiči in opicami, je takrat poročal Reuters.