V razvojnem podjetju Neuralink, ki ga je ustanovil najbogatejši Zemljan Elon Musk, načrtujejo, da bodo v roku šestih mesecev začeti vstavljati svoj možganski čip v ljudi. Medtem z isto tehnologijo skušajo čipe vstaviti tudi v druge dele telesa, predvsem z namenom zdravljenja hudih obolenj.
Vmesnik med možgani in računalnikom je Neuralinkov paradni konj, ki ga pri podjetju še razvijajo, a so pogajanja z ameriško upravo za hrano in zdravila (FDA) dovolj vzpodbudna, da prve poskuse na ljudeh pričakujejo v pol leta, je na predstavitvi v Kaliforniji ta teden dejal Musk. Državni urad mora namreč izdati dovoljenje za pričetek poskusov. Do sedaj so potencial izdelka predstavili na opici kot testnem subjektu.
Možgansko-računalniški vmesnik (brain-computer interface – BCI, angl.) naj bi vsaj sprva omogočal ljudem z resnimi možganskimi poškodbami, kot sta amiotrofična lateralna skleroza (ALS) ali okrevanje po kapi, da prenašajo svoje misli s pomočjo tehnologije. Musk upa, da bo na dolgi rok naprava postala splošno uporabna in omogočala izmenjavo informacij med ljudmi in stroji.
Bloomberg
Neuralink poleg možganskega vmesnika razvija tudi vsadek za hrbtenico, ki bi lahko paralizirani osebi povrnil zmožnost gibanja, in vsadek za oko, ki bi izboljšal ali obnovil človekov vid.
"Čudežno, kot se zdi – verjamemo, da je mogoče povrniti popolno telesno zmogljivost nekomu, ki ima pretrgano hrbtenjačo," je Musk dejal na predstavitvi. "Verjamemo, da bi lahko nekdo videl, tudi če ni nikoli videl."
Nekateri konkurenti so že pred Neuralinkom, saj so svoje možganske vmesnike že preizkusili na ljudeh. Podjetju Synchron je uspelo možganske vsadke vstaviti v človeške paciente v Združenih državah Amerike (ZDA) in Avstraliji, podjetje Onward pa je s hrbteničnimi vsadki že vrnilo gibalno sposobnost nekaterim pacientom s poškodbami hrbtenice.
Nauralinkov možganski vmesnik zahteva invazivnejšo operacijo kot konkurenčni izdelki, saj je treba pacientu odstraniti del lobanje in vsaditi žice v možgansko tkivo. Neuralink že leta eksperimentira na primatih, da bi dokazal varnost posega in obstojnost naprave v možganih.
S pomočjo Ashleeja Vancea.
.webp){kind=icon}
