Katere rakete uporabljata Rusija in Ukrajina? Kako ti izstrelki delujejo?

Rusko vojno proti Ukrajini usmerjajo tako dogodki v zraku kot tudi ozemeljske pridobitve na frontni črti.  

Medtem ko se obe strani vse bolj zanašata na bojna brezpilotna letala, pa manevrirne in balistične rakete ostajajo pomembno orodje za izvajanje silovitih zračnih napadov.  

Manevrirane rakete so nekoliko podobne brezpilotnim letalom, ki letijo na običajni višini in lahko manevrirajo ali spreminjajo smer. Balistična raketa je običajno hitrejši, nevodeni projektil, ki ga izstreli raketni motor in poleti v visokem loku, nato pa se strmo spusti na ciljno točko. 

Potem ko je Rusija vključila severnokorejske vojake za skupno bojevanje z njihovimi silami, je ameriška vlada novembra ukrajinski vojski dovolila izstrelitev ameriških raket dolgega dosega na rusko ozemlje. Rusija je nato izstrelila močno eksperimentalno balistično raketo, ki je zadela mesto v Ukrajini.  

V nadaljevanju ponujamo pregled raket, ki jih obe strani uporabljata v trenutnem konfliktu, ter opis njihovega delovanja in učinka. Za tehnične podrobnosti sta poskrbela Wayne Sanders in Will Lee, obrambna analitika za Bloomberg Intelligence.  

Ukrajina: 

ATACMS 

Ameriški vojaški taktični raketni sistemi, znani kot ATACMS, so nadzvočne vodene balistične rakete zemlja-zemlja, ki imajo doseg približno 300 kilometrov in lahko prenašajo konvencionalno ali kasetno strelivo. Rakete proizvajalca Lockheed Martin se lahko izstrelijo iz sistema HIMARS, ki ga ZDA dobavljajo Ukrajini, in sistema MLRS M270, ki so ga zagotovile druge države, med katerimi je tudi Združeno kraljestvo.  

Pred dobrim letom dni so ZDA Ukrajini dovolile uporabo sistemov ATACMS krajšega dosega na ciljih znotraj ukrajinskih območij pod rusko okupacijo. Iz Kijeva so sporočili, da so imeli ti napadi na bojišču znaten učinek. Rusija je Ukrajino obtožila, da je raketo ATACMS junija uporabila za napad na polotok Krim, ki ga je Rusija priključila svojemu ozemlju. Pentagon je septembra sporočil, da je Rusija 90 odstotkov letal, ki jih uporablja za izstrelitev jadralnih bomb in raketnih napadov na Ukrajino, premaknila na ozemlja zunaj dosega sistemov ATACMS.  

Novembra so ZDA Ukrajini dovolile, da rakete ATACMS izstreli na določene cilje v Rusiji. Njena prva tarča je bil vojaški objekt v ruski regiji Brjansk.  

Do konca novembra je Ukrajina razpolagala le še z omejenimi zalogami raket, ki lahko stanejo več kot milijon dolarjev na kos.  

Storm shadow 

Največji doseg te manevrirne rakete, ki sta jo razvila Združeno kraljestvo in Francija, kjer je ta znana pod nazivom SCALP, znaša 250 kilometrov. Običajno se izstreli iz letala in leti na nizki višini, da jo je težje zaznati. Raketa storm shadow, ki jo proizvaja mednarodni evropski proizvajalec orožja MBDA, je, zahvaljujoč svojemu naprednemu navigacijskemu sistemu, izjemno natančna, učinkovita pa je pri prodiranju v utrjene bunkerje in skladišča streliva. Vsak stane skoraj milijon dolarjev.  

Ruski predstavniki trdijo, da je pomemben most, ki Krim povezuje z zavzetim delom ukrajinske regije Herson, junija zadela prav raketa storm shadow, Ukrajina pa se na to trditev ni neposredno odzvala. Ukrajina je to orožje septembra 2023 morda uporabila tudi za napad na ruski črnomorski pomorski štab na okupiranem Krimu.  

Velika Britanija je novembra 2024 Ukrajini začela dovoljevati uporabo raket storm shadow v smeri tarč v notranjosti Rusije. V naslednjih dneh so ostanke te rakete  našli v ruski regiji Kursk severovzhodno od Ukrajine, ruske sile pa so zatrdile, da so dve raketi prestregle nad Jeiskom, pristaniščem v Azovskem morju v ruski regiji Krasnodar na jugu države – tako poroča z rusko vojsko povezani kanal Telegram Rybar, informacije pa ni bilo mogoče neodvisno potrditi. 

Neptun  

R-360 neptun je ukrajinska protiladijska manevrirna raketa, njena novejša različica pa je razvita za kopenske napade. Ukrajina trdi, da njen doseg znaša 300 kilometrov in da jo je mogoče izstreliti z ladij, letal in kopenskih ploščadi. Kijev je raketo neptun aprila 2022 uporabil za napad na rusko vodilno raketno križarko Moskva. Po ruski prestolnici imenovana ladja je potonila in postala eden najbolj prepoznavnih simbolov ukrajinskega upora, odkar je Kremelj februarja 2022 odredil popolno invazijo. Neptun je skupaj z brezpilotnimi letali ukrajinske izdelave poškodoval tudi druge ruske ladje, zaradi česar je morala Moskva svojo črnomorsko floto toliko umakniti, da je Ukrajini omogočila nadaljevanje izvoza določenih surovin. 

Palianytsia  

Najnovejše ukrajinsko kopensko orožje je predsednik Volodimir Zelenski predstavil poleti. To orožje dolgega dosega, križanec med brezpilotnim letalom in raketo, je zasnovano za napade na letališča na oddaljenih točkah ruskega ozemlja. Večina njegovih tehničnih podrobnosti ostaja skrivnost.  

Rakete za zračno obrambo 

Ukrajina se izdatno zanaša na zahodne sisteme zračne obrambe, kot sta ameriška patriot in hawk, norveški NASAMS, iris-T (ki ga je razvil evropski konzorcij pod vodstvom Nemčije), in SAMP/T, ki ga je razvil francoski MBDA. Ameriški patrioti so se izkazali za zelo učinkovite, saj so Ukrajini omogočili sestrelitev ruskih raket kinžal in cirkon, za katere je Rusija trdila, da jih je nemogoče prestreči.  

Ukrajina zdaj išče še več protiraketnih sistemov, kot sta THAAD in aegis, za pomoč pri obrambi pred ruskimi balističnimi raketami daljšega dosega, kot je orešnik, ki je 21. novembra zadel ukrajinsko mesto Dnipro. 

Bloomberg Businessweek

 

Rusija: 

Orešnik 

Zasnova te rakete srednjega dosega temelji na tehnologiji, ki se uporablja v ruskih medcelinskih balističnih raketah, ki lahko prenašajo jedrske bojne konice. Napad na Dnipro se je zato razumel kot opozorilo Zahodu, da je Rusija iz svojega arzenala pripravljena potegniti tudi nekaj močnejšega orožja. Orešnik ima lahko doseg pet tisoč kilometrov, kar pomeni, da je  z njim mogoče  z ruskega ozemlja vzeti na piko večino Evrope in zahodne obale ZDA.  

Kh-101  

Rusija ima širok nabor manevrirnih raket s predpono kh, ki se razlikujejo po hitrosti in jih je mogoče izstreliti iz strateških bombnikov, ki letijo več sto kilometrov znotraj ruskega ozemlja. Ukrajina med obsežnimi napadi redno poroča o sestrelitvah več ducatov raket kh-59/69 in kh-101. 

Iskander-M  

To je mobilni balistični raketni sistem kratkega dosega, njegov doseg pa znaša 500 kilometrov. Rusija jih je pogosto uporabljala v smrtonosnih napadih na Ukrajino, ko jih je izstrelila s svojega ozemlja blizu meje. Izstrelitveni sistemi raket iskander lahko na enem vozilu nosijo po dve raketi.  

Kinžal  

Te iz zraka izstreljene balistične rakete nove generacije, katerih ime pomeni bodalo, lahko potujejo do desetkrat hitreje od zvoka in jih je težko prestreči. Rusija jih je v boju prvič uporabila marca 2022, le nekaj tednov po invaziji na Ukrajino. Kritične ukrajinske vojaške in infrastrukturne tarče še vedno napada s kinžalom. Njegov proizvajalec, ruski državni holding Rostec, je leta 2023 navedel, da je to orožje začel proizvajati množično.  

Točka-U 

Izboljšana različica balistične rakete točka z največjim dosegom 120 kilometrov je orožje iz sovjetske dobe, zasnovano za napad na taktične tarče, kot so poveljniški centri, letališča in infrastruktura. S temi raketami, ki se danes ne proizvajajo več, sta založeni tako Rusija kot Ukrajina in v trenutnem konfliktu jih obe pogosto uporabljata. 

Jadralne bombe 

Rusija je z velikimi količinami tega razmeroma poceni orožja za izstrelitve iz zraka izvajala napade na frontne enote in urbana območja, kot je Harkov, kar je privedlo do hude škode in številnih žrtev. Njihova eksplozivna komponenta izvira še iz sovjetske dobe, naknadno pa so bile te rakete za izboljšanje dosega in natančnosti opremljene s krili in sistemi GPS.   

Rakete za zračno obrambo 

Temelj ruske zračne obrambe je S-400, mobilni sistem zemlja-zrak dolgega dosega, zasnovan za ciljanje raket in letal. V uporabi je od leta 2007, vendar še vedno velja za eno najučinkovitejših ruskih obrambnih sredstev. Naprednejši sistem S-500, ki je del  ruskega arzenalu že tri leta, ima daljši doseg in lahko napada nadzvočne rakete. Rusija te sisteme uporablja v prekrivajočih se slojih in si tako neprekinjeno zaznavanje prihajajoče nevarnosti zagotavlja tudi takrat, ko je eno od vozlišč napadeno. 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar