Ukrajinska vojna kot oglas za Putinove tanke in drone

Tudi če bo v Ukrajini utihnilo orožje, rusko gospodarstvo morda nikoli ne bo zapustilo bojišča.

Leta ogromnih obrambnih izdatkov so državo ukleščila v stanje militarizacije, ki je preoblikovala tovarne in v sektor obrambe privabila na stotine tisoč delavcev. Povečanje števila zaposlenih je pomagalo preprečiti krčenje gospodarstva, zaradi česar bi umik iz sektorja tvegan.

Kremelj se ne namerava umakniti. Predsednik Vladimir Putin vidi trajno potrebo po dobro opremljeni bojni sili – nekaj, česar se zahodni voditelji bojijo, da bi lahko v petih letih uporabil proti Natu – in želi v svojo dolgoročno vizijo vključiti uspešno obrambno industrijo.

Medtem ko pripravlja svoje načrte in Evropa v odgovor namenja milijarde za prenovo svojih vojsk, se postavljalo vprašanje, kaj se bo zgodilo s presežkom tankov in raket, ki jih proizvajajo ruske tovarne.

Eksplozija vojne ekonomije

Moskva bi morda lahko tisto, kar trenutno izčrpava proračun, spremenila v uspešen vir prihodkov s prodajo orožja zaveznikom, kot je Kitajska. Toda ko se orožje kopiči na vzhodnih mejah Nata in destabilizira odnose z Evropo, tvega, da bo postalo breme za gospodarstvo, ki se že tako spopada s sankcijami, majavim bančnim sistemom in upočasnjeno rastjo.

Putin sam je med obiskom najstarejše ruske obrambne tovarne prejšnji teden gledal mimo morebitnega konca vojne in dejal, da se "povpraševanje po sodobnih oboroženih silah še ne bo končalo".

Povečanje ruske vojaške proizvodnje je osupljivo. Pred obsežno invazijo na Ukrajino leta 2022 je načrtovala dobavo približno 400 oklepnih vozil v naslednjem letu. Zdaj jih dobavi desetkrat več.

Ruska obrambna industrija je inovativna, saj je uvedla lastne proizvodne linije za brezpilotne letalnike, potem ko so ti postali glavno orožje v konfliktu. Potem ko se je sprva zanašala na uvoz iz Irana, jih je lani izdelala 1,5 milijona, medtem ko jih je še leta 2023 140 tisoč.

Vendar pa so bili tudi stroški vojne ogromni. Obrambni izdatki med letoma 2022 in 2024 so znašali vsaj 22 bilijonov rubljev (263 milijard dolarjev), kažejo uradni podatki. In nič ne kaže, da bi se izdatki v naslednjih letih omejili, kar bi vodilo do letnih primanjkljajev v proračunu, ki ga že tako ali tako omejujejo sankcije.

Zgodovinske lekcije

Rusija se lahko za nasvete o tem, kako izkoristiti svoje razširjene vojaške tovarne, zateče k lekcijami iz druge svetovne vojne: prehod Sovjetske zveze na vojno držo leta 1941 je postavil temelje za to, da je po koncu bojev postala vodilna svetovna prodajalka orožja, pravi Tatiana Orlova z Oxford Economics.

 

"Vojna med Rusijo in Ukrajino je postala ogromno poligon za razvoj novega orožja in tehnologije," je dejala. Ko se konflikt konča ali preide v zamrznjeno fazo, "bosta obe državi verjetno izvažali tehnologijo in opremo, ki se je izkazala za najbolj uspešno v boju."

Ruska prodaja, ki je bila že pred napadom na Ukrajino drugi največji dobavitelj orožja na svetu, takoj za ZDA, se je v zadnjih letih le še zmanjšala, saj je v kampanji proti Ukrajini uporabljala lastne produkte. Zdaj obstajajo znaki, da se prodaja ponovno krepi.

Ruski proizvajalci se udeležujejo sejmov orožja v Indiji, na Kitajskem, Bližnjem vzhodu in v Afriki. Rusko orožje je bilo prvič po šestih letih predstavljeno na razstavah v Maleziji in Braziliji. Ponudba zajema celotno paleto vojaške opreme. Na mizi sta tudi prenos tehnologije in skupna proizvodnja.

Državni izvoznik orožja Rosoboronexport, ki pokriva približno 85 odstotkov tuje prodaje, meni, da je zadržano povpraševanje povečalo njegov obseg naročil na rekordnih 60 milijard dolarjev, kar tovarnam zagotavlja dolgoročno povpraševanje in večletne pogodbe.

Center za analizo svetovne trgovine z orožjem ocenjuje, da bi Rusija lahko v prvih štirih letih po vojni v Ukrajini izvozila od 17 do 19 milijard dolarjev vojaške opreme letno, kar kaže na povečan apetit globalnega juga, čigar države se želijo izogniti odvisnosti od ZDA.

"Povpraševanje po ruskem orožju ni izginilo," je dejala Anna Borshchevskaya, višja sodelavka Washingtonskega inštituta za bližnjevzhodno politiko. "Uradniki na Bližnjem vzhodu in v Severni Afriki bi celo omejen ali začasen dogovor z Ukrajino videli kot zeleno luč za hitro izkoriščanje novih dobavnih verig Moskve."

Ena od spodbud, pravi, je cena, saj je porast obsega proizvodnje prinesel znatne ekonomije obsega, zaradi katerih so nekateri izdelki cenejši kot pred invazijo.

Dvojna raba

Strategija ni brez pomanjkljivosti. Naročila Rosoboronexporta, čeprav predstavljajo precejšnjo rezervo v primeru zmanjšanja vladne porabe, še vedno predstavljajo manj kot polovico letnega obrambnega proračuna. Nekateri potencialni kupci bi se lahko soočili s pritiskom Zahoda, podobno kot, ko je Donald Trump Indiji naročil, naj preneha z nakupi ruske nafte.

Še več, čeprav bodo vojaški obrati še naprej delovali – zagotavljali delovna mesta in prispevali h gospodarski rasti – so možna odpuščanja in znižanja plač, pravi Orlova iz Oxford Economics. Izvoz ne bo ustvaril zadostnega povpraševanja, da bi obrati delovali neprekinjeno, je dejala.

Putin vztraja, da denar, ki ga je Rusija porabila za izdelavo vojaške opreme, ni bil zapravljen, in je nakazal, da se zaveda izziva, ki je pred njim. Da bi pomagal pri prihajajočem prehodu, se zavzema ne le za povečanje izvoza orožja, temveč tudi za tesnejše sodelovanje med obrambnimi in civilnimi podjetji.

Po njegovem mnenju bi morala biti tako imenovana proizvodnja z dvojno rabo že mogoča za komponente v sektorjih, kot so ladjedelništvo, letalstvo, elektronika, medicinska oprema in kmetijstvo.

Za Putina pa bo prevladujoči dejavnik pri njegovem odločanju ohranjanje bojno pripravljene vojske, na katero se lahko zanese tudi po njenem trenutnem poslanstvu – kar pomeni, da bodo ruske okrepljene proizvodne zmogljivosti ostale.