Brezpilotni letalniki: Domača industrija dronov je vredna 40 milijonov evrov

Čeprav ameriški predsednik Donald Trump hiti s koncem ukrajinske vojne, ta posel obrambnih podjetij še vedno poganja v stratosfero, saj se oborožuje vsa Evropa, vključno s Slovenijo. Minuli teden je nemški orožarski prvak, koncern Rheinmetall, v objavi o poslovanju v prvem letošnjem četrtletju poročal o rekordnem 73-odstotnem dvigu prodaje in da ima hkrati za 62,6 milijarde evrov neizpolnjenih naročil.

Če je vojna dobra za posel, je tudi za razvoj. "Vse, kar smo doslej vedeli ali pa domnevali o vojskovanju, je padlo v vodo," je v pogovoru za Bloomberg Adria dejal direktor domačega obrambnega podjetja Valhalla Turrets Miloš Milosavljević. Prvi mož hitrorastočega podjetja, ki na krilih obsežnih naročil evropskih držav v zvezi z varnostjo in obrambo pričakuje dvakratno povečanje prodaje, širitev proizvodnje in dodatna zaposlovanja, z izjavo cilja na tehnologijo oborožitvenih sistemov.

Ukrajinska vojna je večinoma spopad nizke intenzivnosti, za katerega je značilna bolj ali manj statična fronta z veliko obstreljevanja; zaznamuje pa jo tudi uporaba poceni, preprostih, a učinkovitih oborožitvenih sistemov, kakršni so droni oziroma brezpilotni letalniki. "Nekatera orožja, ki so bila draga in sofisticirana, so se izkazala za katastrofalno neuporabna, potratna in ranljiva," je o njihovih nepredvidljivih učinkih povedal sogovornik.

Droni: poceni in vse pametnejši

"Koliko je smiseln oborožitveni sistem nekega velikega in težkega tanka, ki je plod 20 let razvoja in velikih vložkov, v katerega je nekdo vgradil najboljše jeklo in topove, uničiti pa ga je mogoče z doma sestavljenim dronom?" Se slikovito sprašuje, ob tem pa kot kontrapunkt naniza tudi skromno ceno te oborožitve. Cena dronov, ki jih proti ruskim oklepnikom, tankom in ne nazadnje pehoti uporablja ukrajinska vojska, je 500 evrov ali manj, pove. Droni postajajo učinkovitejši in so smrtonosnejši celo od zloglasnega topništva. Po podatkih ukrajinske vojske napadi z droni povzročijo kar dve tretjini smrti na skoraj tisočkilometrski fronti.

 

 

Glede vpliva opredeljujočega konflikta moderne dobe na evropskih tleh na razvoj obrambne tehnologije je Milosavljević prepričan, da smo skupaj z naraščajočimi naložbami v industrijo na prelomnici, saj na bojišče prihajajo novi letalniki, ki so precej drugačni. Vse skupaj bo v prihodnje upravljala umetna inteligenca, kar se sicer že dogaja, meni.

Ne samo v Ukrajini, tudi v Gazi, kjer izraelski operaterji dronov AI uporabljajo za prepoznavanje tarč in razlikovanje med civilisti in teroristi. "AI pomaga pri razvoju programske opreme, pri prepoznavanju razmer, pri izbiri tarč," potencialne vidike rabe niza Milosavljević. Na bojišču v Ukrajini se nova tehnologija uporablja za upravljanje dronov, ki lahko tarče določajo relativno avtonomno, pove poznavalec.

Povedano odražajo tudi spremembe v proizvodnih ciljih. Ukrajina, ki je imela še na začetku vojne le peščico podjetij za izdelavo dronov, je postala svetovna velesila. "Ukrajina je zdaj vodilna na svetu na področju vojaške uporabe dronov," se je pred kratkim pohvalil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. To niso bile prazne napovedi, saj država v nasprotju z rusko proizvodnjo topniških granat, kjer si Kijev z zavezniki tudi po treh letih vojne še vedno krčevito prizadeva izničiti proizvodni hendikep, po tej plati niza zmago za zmago. Po podatkih časopisa The New York Times bo namreč Ukrajina letos izdelala 4,5 milijona dronov, medtem ko jih Rusija namerava izdelati med 3 in 4 milijoni.

Foto: Peter Giodani Soustanovitelj podjetja C-Astral Marko Peljhan je dejal, da je učinek slovenskih podjetij z vidika inovativnosti znaten. Podjetje je skupaj s partnerji, ki jim pravi "vražji fantje iz Ajdovščine", od zametkov v garaži raslo organsko.

 

Boscarol: Vem, kakšno grožnjo pomenijo droni

Toda Ukrajina ni edini David, ki se na bojišču dronov bori proti Goljatu. Predstojnica katedre za obramboslovje na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani Jelena Juvan pravi, da ena največjih novosti vojne v Ukrajini ni samo vsestranska uporaba dronov, ampak tudi napadi v rojih po več kot sto letalnikov. Taktika je učinkovita, ker se je proti takšnim napadom s konvencionalnimi radarskimi sistemi in protiletalskimi raketami težko braniti.

Juvanova sicer dodaja, da so tehnološko najnaprednejši ameriški droni, medtem ko jih oborožene sile različnih držav uvrščajo v sestavni del lastnih zračnih sil. Najbolj dovršeni sistemi (t.i. High Altitude Long Endurance – HALE UCAV) lahko stanejo tudi do 4 milijarde dolarjev, pravi. Pomemben vidik njihove uporabe je med drugim ta, da misije lahko opravljajo z običajnih letališč, kot del integriranih sil, ter tako dopolnjujejo taktično delovanje in so podpora vojski, navaja strokovnjakinja.

Alternativa izstrelkom za sestrelitve je elektronsko bojevanje proti dronom. Nekaj, na kar stavi znani slovenski podjetnik Ivo Boscarol s svojim podjetjem Timtec Defense. Poslovnež, ki se je nekoč ukvarjal z izdelavo dronov, zdaj snuje obrambo pred njimi, v podjetje pa je vstopil s svojo hčerko. "Glede na to, da sem bil leta dejaven v letalstvu in deloval tudi na področju razvoja dronov, ki jih izdeluje Pipistrel, se dobro zavedam, kakšna grožnja so lahko napadi z droni," ozadje svoje naložbe v obrambni sektor pojasni dvotretjinski lastnik vipavskega podjetja.

Boscarol je za Bloomberg Adria napovedal, da bo večnivojski sistem za obrambo pred droni vključeval pasivno detekcijo. "Vendar ne z radarjem, saj ta razkrije svoj položaj z emitiranjem signala, kar podobne sisteme dela ranljive. Naš sistem bo deloval na principu pasivne detekcije," o prednostih pasivnega delovanja razlaga poslovnež.

Timtecova obramba je zasnovana tako, da onemogoča delovanja elektronike dronov in drugih vodenih izstrelkov, ko ga pasivni sistem zazna, mu v naslednjem koraku uniči upravljanje, princip v grobem pojasni vlagatelj. "Droni delujejo na drugačnih principih kot klasični izstrelki, zato jih je mogoče onesposobiti s sistemi za elektronsko motenje. In temu je namenjen sistem, ki ga razvijajo v podjetju Timtec Defense," o tovrstnem bojevanju pojasni strokovnjakinja Jelena Juvan.

Tržni potencial Timteca je po besedah Boscarola dober, saj obstoječi konflikti in razvoj vojaške tehnologije ter taktike, ki ga ti poganjajo, kažejo na to, kako nujna je takšna obramba. Dodatna primerjalna prednost Timtecovega sistema je po njegovem mnenju tudi mobilnost, saj bo ta premičen, s čimer ga je mogoče postaviti kamorkoli, da pokriva določeno površino, ali pa se premika in ščiti konvoj.

Paradni konj domače industrije

Boscarol pa je povezan tudi z najbolj znanim domačim proizvajalcem dronov. Podjetnik je namreč v ajdovsko podjetje C-Astral vstopil v začetku minulega leta. Njihove drone uporablja tudi Slovenska vojska (SV), ki je prvi posel s podjetjem, ki deluje od leta 2007, sklenila leta 2015. Takrat naj bi po podatkih ministrstva za obrambo za komplet, ki ga sestavljajo trije letalniki, država odštela dobrih 375 tisoč evrov. SV je pri podjetju naročila štiri komplete oziroma sisteme, pri čemer je njihova vsebina odvisna od naročila.

To namreč lahko vsebuje več letalnikov, več kontrolnih postaj ali več taktičnih sprejemnih sistemov. Sistemi lahko vsebujejo tudi posebne elemente, ki so pomembni za vzdržljivost proti motenju. Po neuradnih informacijah SV uporablja sisteme, ki vključujejo vse naštete opcije v različnih konfiguracijah.

Juvanova dodaja, da je brezpilotno letalo ajdovske družbe, ki izvaža v 62 različnih držav, sodelovalo pri gašenju požara na Krasu poleti 2022, saj je opremljeno s termovizijsko kamero. Poleg tega ima SV še brezpilotno letalo Galeb, ki lahko vertikalno vzleta in pristaja, kar mu omogoča delovanje na vojaški ladji Triglav. Med naročniki ajdovskega podjetja so tudi policije nekaterih tujih držav, kot sta filipinska in malezijska. Slovenija je v okviru pomoči Ukrajini več letalnikov C-astral donirala Ukrajini.

Soustanovitelj podjetja Marko Peljhan je v pogovoru za Bloomberg Adria dejal, da je učinek slovenskih podjetij z vidika inovativnosti znaten. Podjetje je skupaj s partnerji, ki jim pravi "vražji fantje iz Ajdovščine", od zametkov v garaži raslo organsko, torej počasi. "V Sloveniji takrat za ta takšne projekte ni bilo veliko prostega kapitala, zdaj je sicer drugače in bolj strukturirano," razliko med ustanavljanjem podjetja za izdelavo dronov danes in pred več kot 15 leti opiše podjetnik. "Imeli smo zelo dober in lep izdelek, ki smo ga znali predstaviti, a na žalost smo bili zaradi kreditnega krča odrezani od virov kapitala," je povedal, a spremembam v odnosu investitorjev navkljub potarnal, da so banke v Sloveniji še danes zelo konservativne do takšnih zgodb.

Podjetje je med drugim lani za svoj letalnik SQA eVTOL prejelo nagrado red dot za produktno oblikovanje. Dron se uporablja za nadzor ob naravnih nesrečah, iskanje pogrešanih oseb, spremljanje in optimizacijo kmetijskih procesov, geodezijo, monitoring plinovodov, varovanje mej, izvidništvo in številne druge scenarije.

Sicer pa v tako majhni državi, kot je Slovenija, veliko vlogo na področju razvoja obrambnih podjetij igra SV oziroma Ministrstvo za obrambo (MORS), pravi Peljhan. "Slovenija je majhna in MORS na področju razvoja obrambne industrije zato igra zelo veliko vlogo. Tako je bilo že od vsega začetka, je pa zdaj ta vloga še pomembnejša v smislu, da je jasno definirana. Veliko je poudarka na razvoju, na tehnologiji, česar še pred dvema ali tremi leti ni bilo," je povedal. Toda sodelovanje bistveno presega zgolj finančne okvirje, pravi, saj je "veliko medosebnih odnosov, kjer mi pomagamo njihovim ekipam na vse možne načine". Pa vpliv Ukrajine? Celotna panoga je zaživela zahvaljujoč vojni v Ukrajini, pove naravnost o vplivu vojne na posel.

Tudi on glede vpliva AI na razvoj industrije dronov meni, da se težko pretirava: "Po moji oceni je to sprememba, ki jo lahko primerjamo kvečjemu z izumom tranzistorja, čipa ali spleta," je pronicljiv. Pravi, da je podjetje na področju uporabe AI dejavno, saj so del evropskega projekta Drone Edge E. Gre za projekt roja brezpilotnih sistemov, ki medsebojno avtonomno komunicirajo, je povedal. 

 

Trg, vreden 40 milijonov evrov

Sicer pa niso vse uporabe vezane na spopade. Med slovenskimi podjetji, kjer droni igrajo tudi humanitarno vlogo, je treba omeniti tržiško zagonsko podjetje Elevonx, ki deluje od leta 2019. Ima 16 zaposlenih in je konec minulega leta na Madagaskar dostavilo tri drone, razvite v okviru projekta UNFPA pod pokroviteljstvom Združenih narodov. Opremljeni so s kamero, satelitsko navigacijo ameriškega milijarderja Elona Muska Starlink, služijo pa kot pomočniki pri razdeljevanju humanitarne pomoči z dostavljanjem paketov pomoči s padali.

"Dorni se uporabljajo v zelo zahtevnih razmerah," je za Bloomberg Adria pojasnil Tomaž Plešec. "Prihodki so bili v minulem letu nekoliko pod postavljenim načrtom, vendar je v teku kar nekaj projektov, ki se bodo sklenili v letu 2025," je povedal o poslovanju podjetja v minulem letu. A podobno kot drugi v tem in prihodnjih letih pričakujejo rast prodaje, saj je "panoga v izjemnem porastu, tako na civilnem kot tudi na vojaškem področju".

Kako velik je sploh domači trg letalsko-vesoljske tehnologije, kamor se uvršča industrija dronov? Trg obsega okoli 40 milijonov evrov, kar je v svetovnem merilu sicer malo, je ocenil Peljhan. Pod črto lahko zapišemo, da Slovenija resda ni Goljat, a je njen učinek z vidika inovacij precejšen, tako da država v tem pogledu brez dvoma velja za Davida.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar