Gorenjska banka izdaja obveznico; kako visoka bo obrestna mera?

Gorenjska banka je naslednja v vrsti bank pri nas, ki bo izdala obveznico. Ta bo namenjena izpolnjevanju zahteve bančnega regulatorja glede kapitala in kvalificiranih obveznosti (MREL). Banke namreč morajo imeti zadostno količino lastnega kapitala in sposobnost plačila dolgov v primeru morebitnih težav. Izdaja obveznic v znesku med 50 in 100 milijoni evrov je predvidena v novembru.

Kakšna bo obrestna mera in komu bo namenjena?

Kot so za Bloomberg Adria potrdili na Gorenjski banki, je bila ponudba za vpis izdaje obveznic posredovana izključno dobro poučenim vlagateljem. Obveznice bodo imele štiri-letno dospelost z možnostjo predčasnega odpoklica po treh letih. Obrestna mera bo določena naknadno, skladno z interesom potencialnih vlagateljev in potrebe banke po višini izdaje.

Kako je Gorenjska banka poslovala lani?

Čiste obresti so bile lani za 23,5 odstotka višje kot leto prej in so znašale 53,4 milijona evrov. Neto neobrestni prihodki so bili sicer nižji za 20,9 odstotka in so znašali 21,2 milijona evrov, vendar na račun izrednih prihodkov v letu 2021 od prodaj naložbenih nepremičnin in iz vrednotenja portfelja vrednostnih papirjev. Lani ni bilo večjih prodaj naložbenih nepremičnin, pri vrednotenju portfelja vrednostnih papirjev pa je banka zabeležila negativne učinke, so zabeležili v poslovnem poročilu.

Skupni stroški poslovanja so dosegli 41,9 milijona evrov, kar je 6,3 odstotka več kot leta 2021. Banka je lani ustvarila dobiček pred oslabitvami in davki v višini 32,8 milijona evrov, upoštevajoč neto oblikovanje oslabitev in rezervacij v višini dveh milijonov evrov ter davka, pa je realizirala čisti dobiček v višini 27,9 milijona evrov. Donosnost banke na kapital po obdavčitvi je znašala 10,9 odstotka.

Bilančna vsota banke se je lani povečala za 40.444 tisoč evrov oziroma za 1,8 odstotka in je konec lanskega leta znašala 2,3 milijarde evrov. Glavni dejavnik rasti bilančne vsote predstavlja rast depozitov nebančnega sektorja. Večina rasti bilančne vsote se na naložbeni strani kaže v povečanju kreditov nebančnemu sektorju, so navedli v poročilu.

Obveznice sta izdali tudi Nova KBM in NLB

Nova KBM je konec junija izdala za 400 milijonov evrov obveznic, ki so jih kupili mednarodni dobro poučeni vlagatelji. Njihova ročnost je znašala tri leta z možnostjo odpoklica po dveh letih, obrestna mera pa je dosegla 7,375 odstotka letno, so pokazali podatki Bloomberga. Banka je v lasti madžarske OTP. 

Gre za tako imenovane "senior preferred" obveznice, ki ne zapadejo v kategorijo "bail in" v primeru stečaja banke. Zanimanja za obveznico je bilo za 1,4 milijarde evrov, izdajo so nato iz ponujenih 300 milijonov zvišali na 400 milijonov evrov, pričakovana obrestna mera je bila postavljena pri 7,625 odstotka, dejanska pa nato znižana na omenjenih 7,375 odstotka.

NLB pa je investitorjem ponudila za skupaj 500 milijonov evrov tako imenovanih zelenih obveznic v ročnosti štiri leta z možnostjo odpoklica leto pred iztekom. Izdane naj bi bile "če bodo pogoji na trgu za to primerni." Zaradi večjega povpraševanja je znašala obrestna mera 7,125 odstotka, kažejo podatki z Bloombergovega terminala.

Tudi te obveznice so bile izpolnjevanju minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti (MREL). Tako kot za obveznice NKBM je bil za obveznico NLB med vlagatelji precej več zanimanja od ponudbe (več kot 1,8 milijarde evrov), tako da so dosegli nekoliko nižjo obrestno mero od pričakovane.

Med podjetji obveznice pogosto izdaja SIJ

Ker ima slovenski bančni prostor omejene zmožnosti financiranja, so podjetja, v katerih so za razvoj potrebna obsežna vlaganja, primorana uporabiti različne vire financiranja. Takšno podjetje je tudi Slovenska industrija jekla (SIJ), kjer so do zdaj izdali za 173 milijonov evrov obveznic in 209 milijonov evrov komercialnih zapisov. 

STA

Po dveh tednih preizkušanja razmer na trgu je SIJ sredi oktobra povabljenim vlagateljem poslala ponudbo za vpis trajnostnih obveznic. Predvideni skupni nominalni znesek izdanih trajnostnih obveznic je bil do 30 milijonov evrov. Po prvotnem načrtu so želeli z izdajo obveznice zbrati 50 milijonov evrov.

Glavnica trajnostnih obveznic zapade v plačilo v enkratnem znesku tri leta od dneva izdaje. Kuponska obrestna mera trajnostnih obveznic je sedem odstotkov na leto, obrestna mera je nespremenljiva, kar je na zgornji meji predvidene donosnosti. Spomnimo, predvidena donosnost do dospetja je bila med 6,5 in 7 odstotki letno. Nominalna vrednost posameznega apoena trajnostnih obveznic je 100 tisoč evrov.