Izdaja obveznic zanimiva (zgolj) za naložbeno intenzivna podjetja

Obseg trgovanja v obvezniškem segmentu slovenskega trga kapitala je precej majhen, zato je treba spodbuditi ponudbo obveznic in promet z njimi, so v strategiji kapitalskega trga navedli v vladi. Od leta 2020 so obveznice izdala štiri slovenska podjetja, kažejo podatki Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) in dve banki: Nova KBM in Nova Ljubljanska banka. Pri tem izstopa Slovenska industrija jekla (SIJ), ki je izdala dve.

Zakaj podjetja raje potrkajo na vrata bank, kot pa gredo po kapital na borzo?

"Izdajo obveznic in trgovanje na Ljubljanski borzi v Skupini SIJ razumemo kot dobro rešitev za naložbeno izjemno intenzivna podjetja, saj pomeni pomoč pri premagovanju omejenih zmogljivosti slovenskega bančnega sistema," odgovarja Igor Malevanov, podpredsednik in izvršni direktor za finance v SIJ.

SIJ razmišlja o zeleni obveznici

Z vstopom na kapitalske trge leta 2014 je Skupina SIJ pridobila nove vire financiranja, kar jim omogoča razvoj, hkrati pa tudi izboljšanje strukture finančnih virov ob do nedavno še ugodnih virih financiranja. Do zdaj so izdali za 173 milijonov evrov obveznic in 209 milijonov evrov komercialnih zapisov.

Pred kratkim so objavili mnenje neodvisne organizacije ISS glede trajnostnega poročila, s tem pa želijo privabiti trajnostno usmerjene vlagatelje, ki razumejo pozitivne finančne učinke trajnostnega delovanja jeklarske industrije. "Naložbeni cikli v jeklarstvu trajajo od deset do 15 let in obsegajo projekte, vredne več (deset) milijonov evrov. Za njihovo financiranje je treba pridobiti obsežna sredstva ‒ za naložbe smo v Skupini SIJ od prihoda novega lastnika leta 2007 do vključno 2022 namenili 880 milijonov evrov," navaja Malevanov.

Ker ima slovenski bančni prostor omejene zmožnosti financiranja, so podjetja, v katerih so za razvoj potrebna obsežna vlaganja, primorana uporabiti različne vire financiranja. "Skladno z našo strategijo trajnostnega razvoja do leta 2030 in načrtom razogljičenja Skupine SIJ do leta 2050 načrtujemo tudi nadaljnja vlaganja, ki jih samo za področje trajnostnega delovanja ocenjujemo na 70 milijonov evrov," opisuje Malevanov. Pri tem pa želijo aktivno uporabljati tudi zelena finančna orodja (zelene obveznice), ki omogočajo financiranje trajnostnih projektov.

Delač: 'Obveznice izdajajo velika podjetja, ki imajo status med vlagatelji'

"V zadnjih 15 letih izdajajo obveznice velika podjetja, ki že imajo status' med vlagatelji, predvsem institucionalnimi, ter stabilen in donosen poslovni model. Manjša podjetja se za tak korak doslej niso odločala," ocenjuje Danijel Delač, član uprave Intercapitala.

Po njegovih besedah sta tako hrvaški kot slovenski trg zelo bančno centrična, zato podjetja (predvsem manjša) o izdaji obveznic sploh niso razmišljala, temveč so se zaradi tradicije ali neizkušenosti z alternativnimi načini financiranja odločila za financiranje s posojili. "To se spreminja zelo počasi. Manjša podjetja, ki želijo izdati obveznice, morajo imeti kakovostna zavarovanja in denarni tok," poudarja Delač.

Poudarja, da je pomembno, da se ne izdajajo obveznice podjetij, ki tja ne spadajo, in da državljanov ne premamijo koncepti, kot sta varna naložba in visoki donosi. "Sredi 2000 smo bili priča vrsti obveznic, ki so prišle na trg in končale kot katastrofa za vlagatelje, zato vlaganje v obveznice (zlasti v podjetniške) nosi tveganja in pred naložbo je potrebno razumevanje poslovnega modela izdajatelja (ali in kako bodo lahko servisirali dolg na obveznico), ter kaj se zgodi z zavarovanjem, če izdajatelj tega dolga ne bo ustrezno servisiral," je jasen Delač.

Prenova zakonskega okvira?

"Eden od ukrepov, ki bi pripomogel k večji prepoznavnosti trga obveznic, je izvedba prenove zakonskega okvira za izdajo podjetniških obveznic, in sicer nadomestitev sedanjega zakona o vrednostnih papirjih z novim modernim zakonom, ki bi urejal to področje," v strategiji razvoja kapitalskega trga priznava vlada.

Že več let je opaziti trend upadanja tako izdaj novih finančnih instrumentov kot tudi njihove uvrstitve na organiziran trg. Glavni razlogi za to naj bi bili glede na strategijo: nepoznavanje postopkov, visoki stroški izdaj (v primerjavi z bančnim kreditiranjem), višje obrestne mere ter strožje zahteve glede poročanja in transparentnosti.

Corwin bo nepremičninsko obveznico izdal do konca leta

O izdaji posebne vrste obveznic razmišljajo v slovaški družbi za razvoj nepremičninskih projektov Corwin. "Nepremičninske obveznice so produkt, ki ga zelo dobro poznamo na tujih trgih, na katerih so pogosta oblika financiranja. Videli smo, da jih v Sloveniji primanjkuje, tovrstne obveznice pa smo že izdali na Slovaškem. Tam je bil produkt uspešen, zato je bilo smiselno, da s takšno obliko financiranja vstopimo tudi na slovenski trg," je dejal finančni direktor Robert Mitterpach.

Gradnjo svojih projektov financirajo zlasti prek bank. Kot uveljavljeni razvijalec pa so bili navajeni pridobiti bančno financiranje tudi za predrazvojno fazo (načrtovanje projekta, postopek pridobivanja dovoljenj in tako dalje). "Vendar pa je v Sloveniji predrazvojno financiranje trenutno neobstoječ produkt. Investiranje v nepremičninske obveznice, zavarovane z zemljiščem, kot financiranje predrazvojne faze je eden najbolj iskanih finančnih produktov v srednji in vzhodni Evropi," je pojasnil Mitterpach.

Trenutno s posrednikom in agentom na trgu vrednostnih papirjev končujejo pregled prospekta in ga pripravljajo za odobritev pri ATVP. "Verjamemo, da bo prospekt do sredine septembra potrdila ATVP, faza vpisa bo trajala do konca leta," je napovedal Mitterpach. Vpis in možnost nakupa bosta trajala do konca leta 2023, obveznice pa bodo izdali v začetku leta 2024.

Skupni obseg izdaje je načrtovan v višini 9,5 milijona evrov z minimalnim vložkom 10 tisoč evrov in šestodstotno obrestno mero letno ter z ročnostjo pet let. Gre za 0,5 odstotne točke višjo obrestno mero, kot so sprva napovedali. "Prvotno navedeno obrestno mero smo se odločili povečati, ker nova bolje odraža trenutne razmere na trgu in je privlačnejši produkt," je pojasnil sogovornik. Višina temelji na zamenjavah obrestnih mer za zadevno obdobje in premiji za tveganje za prednostno zavarovani produkt.

TPV Automotive skozi petletni cikel s krediti

Ali slovenska podjetja sploh razmišljajo o izdaji obveznic? Kot je povedal generalni direktor TPV Automotive Ivan Erende, z letošnjim letom zaključujejo petletni cikel 100-milijonskih investicij, ki so omogočile uveljavitev družbe kot sistemskega dobavitelja prvega reda za svetovne blagovne znamke avtomobilske industrije premijskega razreda. "Finančna konstrukcija teh naložb v pretežnem delu  temelji na dolgoročnih kreditih komercialnih in investicijskih bank," pojasnjuje Erende.

Po njegovih besedah so pred njimi novi izzivi in nove investicije. "Zagotovo bomo kot možne vire uvrščali tako izdajo obveznic kot tudi druge dolgoročne vire; tako dolžniške kot tudi lastniške," pravi Erende.

Obveznice zanimive za banke

SID – Slovenska izvozna in razvojna banka je prvega marca na mednarodnih kapitalskih trgih v zasebni izdaji izdala obveznico z ročnostjo sedem let v nominalnem znesku 140 milijonov evrov. Obveznica je bila uvrščena v kotacijo na frankfurtsko borzo.

NLB je junija izdala za 500 milijonov evrov zelene obveznice. Za katere projekte bi lahko NLB namenila pol milijarde evrov, ki jih bo dobila s prodajo zelenih obveznic? Predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak je v ponedeljek po skupščini delničarjev banke povedal, da si želijo večjih infrastrukturnih projektov v Sloveniji, ki bi jih lahko financirali z denarjem, zbranim z izdajo zelenih obveznic. Denar bo sicer namenjen projektom v celotni regiji zahodnega Balkana, Brodnjak je v ponedeljek navedel parka vetrnih elektrarn v Srbiji in na Kosovu.

Junija je obveznico izdala tudi Nova KBM, in sicer v višini 400 milijonov evrov, ki so jih kupili mednarodni dobro poučeni vlagatelji. Njihova ročnost je tri leta z možnostjo odpoklica po dveh letih, obrestna mera pa je 7,375 odstotka letno, kažejo podatki Bloomberga. Banka je v lasti madžarske OTP. Zanimanja za obveznico je bilo za 1,4 milijarde evrov, izdajo so nato iz ponujenih 300 milijonov zvišali na 400 milijonov evrov, pričakovana obrestna mera je bila postavljena pri 7,625 odstotka, dejanska pa nato znižana na omenjenih 7,375 odstotka.