text size
Varčevalci v pokojninskih skladih so letos nabrali lepe donose. Pogledali smo, kakšni so odstotki in kakšni so obeti do konca leta. Ena od pokojninskih družb je pri donosih izrazito odstopala.
V povprečju so delniški podskladi slovenskih pokojninskih družb (Triglav pokojninska, Pokojninska družba A, Prva pokojninska družba in Sava pokojninska družba) dosegli skoraj identičen donos kot globalni referenčni delniški indeks MSCI World. Ta je v zadnjih 12 mesecih (od konca julija 2025 do konca julija 2026) dosegel 20,88-odstotni donos.
Povprečje donosov dinamičnih (delniških) podskladov slovenskih pokojninskih družb pa je v enakem 12-mesečnem obdobju znašalo 20,62 odstotka. K pregledu smo dodali še podatke Modre zavarovalnice, v kateri dodatno pokojninsko varčujejo javni uslužbenci.
Preberi še
Hrvaški sklad po slovenske delnice: kaj so kupovali, kaj prodali
Prodaja delnic Krke ne pomeni, da so popolnoma izgubili zaupanje v slovensko gospodarstvo - pojasnjujemo v nadaljevanju.
12.02.2026
Zakaj so hrvaški pokojninski skladi prodali delnice NLB in Petrola?
Hrvaški pokojninski skladi so lani prodajali delnice hrvaških in slovenskih borznih prvakov.
10.02.2026
Ministrstvo predlagalo minimalno zajamčeno donosnost; bo izziv za upravljavce?
Lani zgolj zajamčeni sklad Generali zavarovalnice ni dosegel zakonskega minimalnega donosa.
15.01.2026
Ali je 2025 pokojnince razveselilo tako kot borzne vlagatelje?
Po zelo močnem letu 2024 – zlasti pri dinamičnih podskladih – so bili donosi v 2025 praviloma nižji.
12.01.2026
Pokojninski skladi na gugalnici
Evropski oblikovalci politik se mučijo z vprašanjem, kako zagotoviti vzdržnost pokojninskih sistemov.
10.01.2026
Kdo plemeniti pokojninske prihranke bolje: Slovenci ali Hrvati?
Hrvaški pokojninski sklad v prvih devetih mesecih dosegel celo 15-odstotni donos, kako blizu so slovenski?
04.11.2025
Mešani podskladi, ki kombinirajo delniške in obvezniške naložbe, so v 12-mesečnem obdobju dosegli v povprečju 12,5-odstoten donos, obvezniški podskladi pa v povprečju 3,51-odstotni donos.
Triglav ujel val umetne inteligence
Pri donosih delniških in mešanih skladov navzgor odstopata sklada Triglav pokojninske družbe. Njihov delniški je ustvaril 29,28-odstotni donos, mešani pa 18,37-odstotni donos. Po drugi strani je njihov obvezniški sklad v tem obdobju ustvaril najnižji donos med primerjanimi (1,33 odstotka), kar je manj od zajamčenih 1,5 odstotka.
Pri Triglavu višji donos glede na kriterijski indeks pripisujejo večji regijski izpostavljenosti naložbam v ZDA in Evropi ter večji sektorski izpostavljenosti informacijski tehnologiji. "ZDA in Evropa sta bili med donosnejšimi regijami, informacijska tehnologija pa je bila najdonosnejši sektor v drugem četrtletju," so zapisali v poročilu ob koncu drugega četrtletja letos.
Pogled na tabelo desetih največjih naložb Triglavovega delniškega sklada pokaže, da so upravljavci zajahali val rasti, povezane z umetno inteligenco. Največja naložba je delnica ameriškega proizvajalca spominskih čipov Micron Technology, sledijo delnice Nvidie, Broadcoma, SK Hyinxa, Alphabeta, Samsunga, Amazona, TSCM, Microsofta in Siemensa.
Na vprašanje o pričakovanjih do konca leta pri Triglavu za Bloomberg Adria niso odgovorili.
Modra zavarovalnica ne izključuje možnosti večje korekcije
Pri Modri zavarovalnici menijo, da tako visokih donosnosti kot v prvem polletju ne bo mogoče doseči. "Pričakujemo sicer nadaljevanje pozitivnih trendov pri vročih zgodbah, povezanih z umetno inteligenco, ki pa so po našem mnenju večinoma všteti v trenutnih tržnih cenah. Glede na naraščanje zahtevanih donosnosti obveznic in vse bolj oddaljeno možnost trajne rešitve spora med ZDA in Iranom pa ne bi izključili niti nekoliko večje korekcije," so za Bloomberg Adria odgovorili pri Modri zavarovalnici.
Pri Modri zavarovalnici pravijo, da so v prvem polletju nekoliko povečali delež lastniških naložb na trgih v razvoju, hkrati pa ubrali nekoliko bolj konservativen pristop pri izpostavljenosti do najbolj vročih oziroma najbolj visoko vrednotenih segmentov ameriškega delniškega trga.
Pri državnih obveznicah so nekoliko zmanjšali izpostavljenost do slovenskih državnih obveznic in obveznic držav Vzhodne Evrope, povečali pa izpostavljenost do obveznic jedrnih evropskih držav. Pri podjetniških obveznicah so večji poudarek namenili izdajateljem iz panog zdravstva, potrošniških dobrin in tehnologije.
Prva pokojninska: rast dobičkov se nadaljuje
Pri Prvi pokojninski družbi v preostanku leta pričakujejo zmerno pozitivno okolje tako za delniške kot tudi za obvezniške trge. "Gospodarsko aktivnost, ki še naprej ostaja odporna, podpirajo naložbe v umetno inteligenco in z njo povezano infrastrukturo," so odgovorili za Bloomberg Adria.
Na delniških trgih pričakujejo nadaljevanje povečane volatilnosti zaradi geopolitičnih negotovosti, cen energije in vztrajne inflacije ter gibanja obrestnih mer in gospodarske rasti.
"Kljub temu pa ostajajo naša pričakovanja glede delniških trgov pozitivna, saj podjetja še naprej ustvarjajo razmeroma dobro rast dobičkov. Od slednjih pa bo precej odvisno tudi nadaljnjo gibanje delniških trgov."
''Zaradi velike koncentracije v nekaj tehnoloških družbah ob hkratnih visokih vrednotenjih sta potrebni precej večja selektivnost in razpršena izpostavljenost zunaj največjih tehnoloških družb,'' pravijo upravljavci skladov pri Prvi. "Poleg izpostavljenosti družbam zunaj največjih tehnoloških imen je smiselna tudi ustrezna regijska in sektorska razpršitev."
Tudi obvezniški trgi vlagateljem trenutno zagotavljajo privlačne pričakovane donosnosti, ocenjujejo pri Prvi pokojninski družbi.
Pokojninska družba A: Umetna inteligenca se je globoko prepletla s celotnim gospodarstvom
Pri Pokojninski družbi A poudarjajo, da bo za stabilizacijo trga v prihodnjih mesecih ključno hitro reševanje napetosti v Hormuški ožini. Umiritev bi namreč znižala ceno nafte, kar bi sprostilo inflacijske pritiske ter omogočilo centralnim bankam bolj sproščeno denarno politiko.
Po drugi strani pa trg vstopa v fazo večje selektivnosti glede umetne inteligence, kot menijo upravljalci. "Vlagatelji ne nagrajujejo več zgolj napovedi o masovnih vložkih, temveč zahtevajo jasne dokaze o donosnosti teh investicij."
Naložbena zgodba, povezana z umetno inteligenco, namreč ne zadeva več le ozkega kroga tehnoloških gigantov, temveč se je globoko prepletla s celotnim gospodarstvom, so pri Pokojninski družbi A zapisali v julijskem poročilu.
"Podjetja znotraj tradicionalnih panog – kot je Caterpillar, ki dobavlja težko mehanizacijo za gradnjo podatkovnih centrov, ali Rolls-Royce, ki zagotavlja industrijske generatorje za njihovo neprekinjeno napajanje – so postala sestavni del te verige. Če se prevelika pričakovanja glede dobičkonosnosti UI ne bodo uresničila, posledice ne bodo vidne le v tehnološkem sektorju, temveč bodo prizadele tudi druge sektorje," so opozorili upravljavci Pokojninske družbe A.
Pri Savi pokojninski na naša vprašanja niso odgovorili.