Globalna mobilnost iz kavča: Slovenija odpira vrata digitalnim nomadom

Po pandemiji koronavirusa se je trg dela korenito prevetril, del globalnega premika pa predstavljajo tudi tako imenovani digitalni nomadi. Gre za novo generacijo sodobnih mobilnih  strokovnjakov, ki dela ne povezujejo več s pisarno, temveč z življenjskim slogom. Delajo prek računalnika, a njihova “pisarna” se seli od Lizbone do Balija – ali pa do Bohinja.

Digitalno nomadstvo združuje delo in način življenja v eno samo mobilno izkušnjo. Lokacija ni več omejitev, temveč izbira, ki jo narekuje kakovost življenja, dostopnost interneta in osebne preference. Digitalni popotniki se najpogosteje ukvarjajo s poklici, ki omogočajo delo na daljavo, kot so programiranje, digitalni marketing, oblikovanje, pisanje vsebin in spletno poučevanje.

Podjetje SIBIZ, ki je specializirano za tuje posameznike, podjetja in korporacije, ki vstopajo na slovenski trg, kot digitalne nomade opredeljuje tujce, ki:

• niso državljani Evropske unije ali Evropskega gospodarskega prostora,

• opravljajo delo na daljavo prek komunikacijskih tehnologij,

• so zaposleni po pogodbi civilnega prava za podjetje s sedežem zunaj Slovenije oziroma so samozaposleni v tujini.

"Digitalni nomadi niso klasični turisti – v krajih, kjer bivajo, najemajo dolgoročna stanovanja, uporabljajo lokalne storitve, soustvarjajo skupnosti in prinašajo dohodek brez obremenjevanja socialnih sistemov," pojasnjuje Drejc Kokošar, ki je kot soustanovitelj Zavoda ID20 sodeloval z evropskim projektom na področju mladinskega dela Nomadland.

S pojavom digitalnega nomadstva, kot novo karierno možnostjo se ukvarjajo tudi na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, kjer so letos opravili raziskavo v okviru katere so analizirali več kot 66.000 pogovorov na Reddit forumu Digital Nomad. Med drugim so prišli do ugotovitev, da digitalni nomadizem združuje klasične migracijske vzgibe z značilnostmi digitalne dobe in ponuja edinstven pogled na spreminjajočo se naravo dela, življenjskega sloga in vloge migracij v globalnem gospodarstvu.

"Pri tem ne gre zgolj za delo na daljavo, digitalni nomadi pričakujejo precej več," nadaljuje Kokošar, saj se ti profili zanimajo za vse, kar jim lahko nudi določeno okolje, od prostočasnih dejavnosti, privlačne narave, do razgibane skupnosti, ki je zanje zelo pomembna.

Vse to pa ima tudi Slovenija, ki teoretično tako predstavlja idealno destinacijo za digitalne nomade. Vključuje visokokakovostno življenjsko okolje, naravne lepote, dobro razvito tehnološko infrastrukturo in gostoljubno kulturo, pravijo pri Slovenski turistični organizaciji STO.

"Tudi Strategija slovenskega turizma 2022-2028 prepoznava potencial tega segmenta, in sicer digitalne nomade v matriki produktov slovenskega turizma uvršča med produkte, ki so vezani na posebne interese, torej tiste, ki nagovarjajo nek specifičen segment z jasno opredeljenimi potrebami ali posebnimi trženjskimi kanali," pojasnjujejo.

Bovec velja za eno najpotencialnejših slovenskih lokacij za digitalne nomade. Depositphotos

Po besedah Kokošarja bi se Slovenija v zvezi z digitalnim nomadstvom lahko zgledovala po praksi številnih evropskih držav, ki imajo na tem področju precej bolj razdelano vizumsko politiko, davčne olajšave in predvsem namestitve s tako imenovanimi prostori za so-delo in so-bivanje (coliving in coworking), ki združujejo delo s turizmom in prostim časom. Kot primere dobre prakse na tem področju Kokošar izpostavlja Španijo, Nemčijo in sever Italije.

Slovenija digitalnim popotnikom prižiga zeleno luč 

Slovenska politika sledi globalnim trendom privabljanja visoko usposobljenih posameznikov, ki delajo na daljavo, saj je v okviru za delo koalicije 2022–2026 in strategije vlade Digitalna Slovenija 2030 z nedavno sprejetimi spremembami Zakona o tujcih (ZTuj-2I) omogočila izdajo dovoljenja za začasno prebivanje digitalnim nomadom, pojasnjujejo na Ministrstvu za notranje zadeve.

Namen ukrepa, ki bo v veljavo stopil šest mesecev po uveljavitvi novele ZTuj-2I, to je 21. novembra 2025, je privabiti visoko usposobljen kader, ki opravlja delo na daljavo prek sodobnih komunikacijskih tehnologij, ter jim omogočiti začasno bivanje v Sloveniji pod jasnimi in predvidljivimi pogoji.

“Dovoljenje za digitalnega nomada se lahko izda za obdobje enega leta. Višina zadostnih sredstev za preživljanje se določa na način, da mora imeti tujec zadostna sredstva za preživljanje mesečno najmanj v višini dvakratnika povprečne letne bruto plače v Republiki Sloveniji, ki se izračuna na podlagi povprečne mesečne bruto plače v Sloveniji, nazadnje objavljene v Uradnem listu RS,” pojasnjuje Vesna Mitrić z Ministrstva za notranje zadeve.

Dodaja, da je posebnost dovoljenja za začasno prebivanje digitalnih nomadov ugodnejša ureditev pravice do združitve družine, saj digitalni nomadi lahko združujejo družinske člane takoj oziroma brez omejitev glede dolžine tujčevega prebivanja v Sloveniji in veljavnosti njegovega dovoljenja.

Najbolj priljubljene destinacije za digitalne nomade v letu 2024 vključujejo: Bangkok, Tajska – zaradi nizkih stroškov življenja, hitre internetne povezave in živahne kulture je Bangkok na vrhu seznama priljubljenih destinacij za digitalne nomade.  Bukarešta, Romunija – odlikuje jo odlična dostopnost vizumov, arhitekturna lepota in nizki stroški življenja, zaradi česar je priljubljena med digitalnimi nomadi.  Rio de Janeiro, Brazilija – s svojo lokalno kupno močjo in dostopnimi stroški življenja je Rio priljubljena destinacija za digitalne nomade. Buenos Aires, Argentina – zaradi ugodnih cen hrane in življenjskih stroškov je Buenos Aires priljubljena destinacija za digitalne nomade. Peking, Kitajska – s hitro internetno povezavo je Peking priljubljena destinacija za digitalne nomade. Vir: New York Post

 

Odprto torej ostaja le še vprašanje, kako digitalne popotnike privabiti v Slovenijo?

Poleg prilagojene zakonodaje, kjer je Slovenija že storila korak naprej, Kokošar predlaga tudi, poenostavljene birokratske zahteve in organizirana srečanja oziroma retreate, kamor bi na večtedensko druženje s prilagojenim programom z namenom promocije povabili potencialne digitalne nomade iz tujine, kar ima v načrtu tudi Zavod ID20.

Da je promocija Slovenije kot ustrezne destinacije za digitalno nomadstvo nujna, se strinjajo pri STO. “Tudi v prihodnje bomo oblikovali in prilagajali promocijo slovenskega turizma, da bo ostala relevantna in bo v skladu s strategijo nagovarjala odgovornega, zahtevnejšega gosta, ki v skladu s trendi novega luksuza išče in ceni avtentična, edinstvena in kakovostna doživetja,” napovedujejo.