Zaposleni gleda Netflix in druge programe med službo. Kaj storiti?

Predvsem v resnih zasebnih podjetjih si je težko zamisliti, da bi zaposleni med službenim časom igrali računalniške igrice, gledali televizijske programe, se igrali s pametnim telefonom ali se dopisovali s prijatelji po elektronski pošti.

Delodajalci bi namreč tovrstno početje težko dopuščali, še posebno, ker je vsa elektronska oprema kupljena ali najeta z njihovim denarjem. Delodajalec pač zaposlene plačuje za njihovo konkretno (in korektno) delo, kot je opisano v pogodbi o zaposlitvi, na pa za različne konjičke, zabavo ali kar za lenarjenje. 

A kljub  temu se v nekaterih podjetjih tovrstna praksa dogaja. Včasih zaradi slabega ali pomanjkljivega nadzora delodajalca, včasih zaradi narušenih medčloveških odnosov, včasih zaradi spornega kadra, ki ne dosega ustreznih profesionalnih ali/in moralno-etičnih standardov.

Kaj storiti v takem primeru?

Dolžnosti delavca po pogodbi o zaposlitvi

Predvsem je treba vedeti, da zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 33. členu določa, da mora delavec vestno opravljati delo na delovnem mestu oziroma v okviru vrste dela, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, v času in na kraju, ki sta določena za izvajanje dela, upoštevaje organizacijo dela in poslovanje delodajalca.

Pri presoji izraza vestno delo se moramo zateči k jezikovni razlagi tega pojma, ki pomeni, da je delavec zavezan delo opravljati skrbno, odgovorno, zavzeto, po pravilih posla, in sicer v skladu s standardom dobrega strokovnjaka. To pomeni, da je dolžan na delovnem mestu izkazati višjo raven skrbnosti, kot se od njega pričakuje denimo ob opravljanju domačih hišnih opravil. To je tako zaradi tega, ker je delavec za svoj strokovni prispevek delodajalcu plačan, se pravi, da delodajalec vanj vloži svoja sredstva zato, da bo v zameno dobil ustrezno profesionalno storit.

Čeprav se raven pričakovane skrbnosti seveda razlikuje v odvisnosti od zahtevnosti delovnega mesta, pa to ne spremeni dejstva, da se od zaposlenih pričakuje, da bodo pri svojem delu upoštevali tiste normative, ki so uveljavljeni pri delodajalcu in včasih tudi natančno opisani v pogodbi o zaposlitvi in drugih aktih pri delodajalcu.    

ZDR-1 prav tako določa, da je delavec dolžan upoštevati zahteve in navodila delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, pri čemer lahko sicer odkloni opravljanje dela po navodilu ali na zahtevo delodajalca, če bi to pomenilo protipravno ravnanje ali opustitev.

Gledanja Netflixa in drugih programov ni v opisu dela

Če se malo pošalimo ‒ razen če bi šlo za delovno mesto, ki bi bilo povezano z analizo filmskih programov ‒ je seveda tako rekoč nemogoče, da bi bilo gledanje Netflixa del nalog, ki  jih mora opraviti delavec. Z gledanjem Netflixa in drugih programov torej delavec krši določila pogodbe o zaposlitvi in tudi zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), zato bi mu lahko v tem primeru delodajalec izrekel ustrezne sankcije.

Bloomberg

 

Disciplinske sankcije

Zaradi tovrstnega eskapizma bi lahko delodajalec delavcu mu denimo lahko izreče opomin ali druge disciplinske sankcije, kot sta denarna kazen ali odvzem bonitet, če so te določene v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti.

Če se delodajalec odloči, da mu izreče sklep o denarni kazni, zoper katerega delavec ni zahteval arbitražnega ali sodnega varstva, velja, da je tak sklep tudi izvršilni naslov, ki se izvede po pravilih, ki veljajo za sodno izvršbo.

Mora pa delodajalec paziti na to, da delavca pred izrekom disciplinske sankcije pisno seznani z očitanimi kršitvami in da mu omogoči, da se v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni, glede njih izreče, razen če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu to omogoči.

Odločitev o disciplinski odgovornosti mora biti izražena v pisni obliki in vročena osebi, na katero se nanaša, delodajalec pa mora odločitev o disciplinski odgovornosti tudi pisno obrazložiti.

Paziti mora tudi na zastaranje. O disciplinski odgovornosti delavca mora namreč odločiti najkasneje v enem mesecu od dneva, ko je izvedel za kršitev (za gledanje TV-programov),  oziroma najkasneje v treh mesecih od dneva, ko je bila kršitev storjena. Izvršitev disciplinske sankcije pa zastara v 30 dneh po vročitvi odločitve o disciplinski odgovornosti.

Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov

Druga možnost je, da delodajalec delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi iz krivdnih razlogov. Če delavec namreč krši pogodbene obveznosti ali druge obveznosti iz delovnega razmerja in pod dodatnim pogojem, da tovrstna kršitev onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi (to se bo denimo zgodilo, če se bo izkazalo, da delavec navkljub več opominom še naprej gleda TV programe in ignorira opozorila delodajalca), mu lahko delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi iz krivdnih razlogov.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar