Valerija Glavač, Mol: Pogoji za poslovanje v Sloveniji so najtežji

Mol v Sloveniji je del madžarske naftne skupine Mol. Po prevzemu družbe OMV Slovenija znaša njihov tržni delež približno 30 odstotkov. Valerija Glavač je v družbi zaposlena že 27 let, vodenje družbe pa je prevzela leta 2008.

Postopek združevanja naftnih trgovcev Mol in OMV so uspešno izpeljali, vse bolj se osredotočajo tudi na razvoj alternativnih virov energije in storitev mobilnosti, a se, podobno kot drugi naftni trgovci v Sloveniji, srečujejo z zahtevnimi razmerami na trgu zaradi državne regulacije trga naftnih derivatov.

Kako zahtevno je poslovanje za naftne trgovce v Sloveniji, če ga primerjate z državami, kjer še posluje Mol? Koliko manjše so v Sloveniji marže, koliko so povprečno manjši dobički pri prodanem litru goriva?

Trenutno so razmere v Sloveniji zelo resne in hkrati izjemno zahtevne. Če primerjam z drugimi desetimi osrednje- in vzhodnoevropskimi državami, kjer je skupina Mol prisotna z malo manj kot 2.500 bencinskimi servisi, bi rekla, da je Slovenija vedno bila ena izmed najbolj zahtevnih držav, danes pa je postala najbolj zahtevna.

Tudi v medijih je bilo velikokrat zapisano, da so marže v Sloveniji precej pod povprečjem Evropske unije, najmanjše v primerjavi z drugimi državami članicami. To se v skupini Mol tudi opazi. Pri bencinu marža dosega okoli 50 odstotkov, pri dizlu pa samo 30 odstotkov povprečja Evropske unije. To seveda vpliva na zahtevnost poslovanja v Sloveniji.

Področje goriv je zelo kompleksno, velik vpliv ima zakonodaja na področju obnovljivih virov energije, pri čemer je v trenutni cenovni formuli vključen le del stroškov biogoriv. Biogoriva so namreč precej dražja od konvencionalnih goriv, obveznosti v Sloveniji pa so najvišje od teh desetih držav. To še zaplete poslovanje.

Petrol je najbolj zaostril retoriko oziroma odnose z državo, verjetno dolgoročno razmere niso vzdržne. Kakšni so načrti Mola, bo morda zaradi zaprtja nekaterih servisov celo povečal tržni delež?

Kot sem omenila, je položaj zelo resen, z zadnjo spremembo uredbe se je še občutno poslabšal, sploh ko govorimo o avtocestnih bencinskih servisih. Treba je namreč vedeti, da imajo ti bencinski servisi precej višje stroške obratovanja. Najemnina Darsu dosega skoraj polovico marže, kje so potem še stroški dela in energije, logistike do bencinskih servisov?

Tudi javno smo napovedali, da zaradi zaostrenih razmer preverjamo poslovanje. V prvi fazi se osredotočamo na stroške in njihovo optimizacijo. Verjamem, da bomo v določenem času spet začeli konstruktiven dialog, predvsem z upoštevanjem stroke. Želela bi si, da se začnemo pogovarjati o vsebini, o tem, kakšni so stroški biogoriv, kakšni so stroški obratovanja bencinskih servisov.

Naš cilj je zagotoviti dolgoročno zanesljivo oskrbo tako prebivalstva kot seveda tudi preostalega prometa v Sloveniji. Tudi mi sprejemamo ukrepe in analiziramo različne možnosti. Smo pa pri tem zelo previdni in to bomo naredili zelo tehtno in premišljeno. V prvi fazi seveda z upoštevanjem strank, zaposlenih in vseh deležnikov.

Bloomberg Adria TV

 

Verjetno so nekateri servisi na manj privlačnih lokacijah (kot jih je imel recimo Petro in jih zaprl, op. a.)?

Imamo, trenutno je v Sloveniji več kot 130 naših bencinskih servisov na različnih lokacijah. Predvsem v zahodnem delu države imamo v krajih z bistveno manjšim številom prebivalstva manjše bencinske servise in ti so zagotovo eden izmed ključnih centrov dogajanja v teh krajih.

Je v takšnih razmerah za naftne trgovce tožba proti državi še bolj realna?

Tudi mi seveda razmišljamo o vseh možnih ukrepih, ki bi jih lahko uvedli, da bi ublažili trenutne razmere in hkrati poskrbeli za dolgoročno zanesljivo oskrbo trga. To je naš prvi cilj.

Tožbo smo vložili za uredbo v letu 2022, ta tožba seveda še poteka. Pričakujemo, da bo postopek dolgoročen, torej kratkoročnih rezultatov najverjetneje ne bo. Konec decembra 2023 smo vložili pobudo za oceno ustavnosti. Takrat nas je ustavno sodišče opozorilo, da nismo izkoristili vseh pravnih sredstev, ki so na voljo, tako da je tudi tožba ena izmed možnosti, o kateri se pogovarjamo (skupaj s skupino, seveda).

Tudi v Molu razmišljate o ustavitvi investicij, sponzorstev?

Za investicije je odločilno, da je gospodarsko okolje stabilno, pa ne samo kratkoročno. Nenehne spremembe in seveda ukrepi, ki so popolnoma nepričakovani in za katere ne poznamo vzrokov in jih ne razumemo, zagotovo ne podpirajo investicij, ampak jih zavirajo.

V zadnjih dveh letih smo zelo dejavni na tem področju, predvsem po prevzemu podjetja OMV Slovenija, tako da smo spremenili zunanjo podobo. Uvedli smo naš gastronomski koncept Fresh corner, ki je zagotovo zelo priljubljen med strankami.

Trenutno zaključujemo prenovo servisov na avtocestnem križu, hkrati pa nameravamo do leta 2027 prenoviti tudi preostale bencinske servise, ampak za te dolgoročne odločitve in za podporo za te investicije je zagotovo pomembno predvsem dolgoročno stabilno gospodarsko okolje. Žal trenutno ni takšno, tako da seveda resno razmišljamo tudi, kako bo v prihodnje z investicijami.

Kakšne investicijske cilje imate, če se odnos države do naftnih trgovcev popravi?

Torej, če bi bilo gospodarsko okolje dolgoročno predvidljivo in stabilno, bi do leta 2027 zagotovo intenzivno nadaljevali prenovo Fresh cornerjev. Pozornost je treba nameniti še področju zelenega prehoda in nenehno analizirati, kaj stranka potrebuje, in se prilagoditi. Za te prilagoditve so potrebne investicije. V Sloveniji so še območja, kjer naša mreža trenutno mogoče ni najbolj optimalna, tako da bi v tem primeru zagotovo razmišljali o odprtju novih bencinskih servisov.

Kakšne investicije predvidevate na področju zelenega prehoda, tudi glede obnovljivih virov?

Skupina Mol je bila ena izmed prvih v tej industriji, že leta 2015, s svojo strategijo zelenega prehoda, ki jo nenehno posodablja. Na podlagi te strategije je izvedla že kar veliko investicij na različna področja. Na primer lani je skupina Mol odprla proizvodnjo zelenega vodika na Madžarskem.

Bloomberg Adria TV

 

Prav tako je zaključila investicijo v kompleks Poliol v Tiszaújvárosu. To je bila ena izmed največjih investicij v državi. Usmerja se torej tudi v dodatne segmente, že dolgo ima Mol sistem souporabe avtomobilov, električne polnilnice, tudi sončne elektrarne na bencinskih servisih. Kot rečeno, je spekter zelo širok.

Dodatno se Mol intenzivno ukvarja tudi s krožnim gospodarstvom, predvsem seveda v državah, kjer je njegova prisotnost močnejša, torej s predelavo odpadkov, zlasti v surovine, ki jih pozneje lahko uporabimo v različnih proizvodnih obratih, ki jih ima Mol v tej regiji. Namreč, Mol ima tri rafinerije, dva petrokemična obrata, kjer lahko proizvode iz odpadkov predela bolj uspešno, seveda tudi uporabi.

Kakšen tržni delež dosegate po prevzemu OMV Slovenija, kakšni so vaši cilji, srednje- in dolgoročni?

Trenutno imamo okoli 30-odstotni tržni delež. Zelo smo seveda ponosni in veseli, da ga počasi, a vztrajno povečujemo. Po povratnih informacijah kupcev ocenjujemo, da so ti zadovoljni z našimi proizvodi. Zelo veliko energije in pozornosti posvečamo kakovosti, predvsem absolutni kakovosti naših goriv, ki je na slovenskem trgu zdaj širše prepoznana kot prej, ko je bil Mol samo na nekaterih območjih. Kupci pa so nas zaradi kakovosti cenili že takrat. Naš cilj je počasna rast, tako pri že delujočih bencinskih servisih kot seveda z gradnjo novih na nekaterih zdaj nepokritih območjih.

Organska rast, torej?

Tako.

Kako ste zadovoljni s procesom združevanja z OMV Slovenija? So razlike v poslovni kulturi velike, je težko združevati dva takšna tekmeca?

Danes sta minili skoraj dve leti od prevzema in integracija poteka po načrtih. Zelo veliko smo že integrirali takoj na začetku. To so opazile tudi naše stranke, saj je šlo za zunanjo prenovo, uvedbo koncepta Fresh corner, povsod smo že po nekaj mesecih začeli prodajati naše vrhunsko gorivo znamke Evo.

Moram se zahvaliti timu, ki je zelo predan in izkušen, in lahko rečem, da smo postali eno s skupnim ciljem. Čeprav smo bili tekmeci, je naš cilj biti tu prisotni, biti uspešni, skupaj graditi našo prihodnost.

Kolikšen delež prihodkov dosegate s prodajo drugih izdelkov, torej ne goriv? Je Mol primerljiv s konkurenco tako doma kot mednarodno?

Področje negoriv je bilo v Sloveniji ves čas eno izmed zelo pomembnih področij, predvsem zaradi regulacije, ki je, kot se spomnim, prisotna že od leta 2000. Ne moremo pa še reči, da bi po prihodkih področje negoriv presegalo področje goriv. Tako daleč še nismo, čeprav ti proizvodi postajajo vse pomembnejši, predvsem na tranzitnih lokacijah. Pomembno je, da se kupci ustavljajo, tudi ne da bi točili gorivo, za počitek in da nekaj zaužijejo.

Bloomberg

 

To področje raste, hkrati pa moram pozoriti, da je število obiskov na bencinskih servisih v pri fazi odvisno tudi od tega, koliko goriva prodamo. Transakcij in obiskov zaradi goriv je v zadnjem času predvsem zaradi spremenjene cene v Sloveniji glede na sosednje države precej manj, na primer na Hrvaškem imajo zaradi nižjih davkov ugodnejšo ceno.

Zato se tranzitni kupci ustavljajo na tistih bencinskih servisih, tako da ta del seveda negativno vpliva. Če ni obiskov, je manj tudi prodaje negoriv. Tam, kjer imamo Fresh corner in prenovimo bencinski servis, pa opažamo rast transakcij na področju negoriv.

Zadnje čase se veliko govori o digitalizaciji poslovanja, avtomatizaciji, umetni inteligenci. Bomo dobili bencinske servise brez ljudi, avtomatizirane? Kakšni bodo servisi prihodnosti?

Tudi danes imamo bencinske servise brez ljudi, imamo osem takšnih bencinskih servisov, namenjenih končnim kupcem, in štiri bencinske servise, specializirane samo za tovorna vozila. Torej imamo izkušnje tudi na tem področju.

Še vedno menim, da je človek pomemben dejavnik in da bo vključen tudi v prihodnje. Verjamem v kombinacijo obeh vrst bencinskih servisov glede na samo lokacijo. Tam, kjer je bolj potreba po postanku, po počitku, tudi po določeni gastronomski ponudbi, si težko predstavljam, da bo avtomat, predvsem na kratek rok, zadovoljil potrebe.

Tam, kjer so na voljo res samo goriva, je ta možnost občutno večja. Ocenjujemo pa, da slovenski kupci zagotovo cenijo "dober dan", pozdrav, torej človeški stik.