Ukinitve pisarn in prehoda na polno delo od doma v regiji Adria ne bo, po mnenju poznavalcev pa je malo možnosti, da bi se to zgodilo tudi v Evropi. Prav tako je raziskava pokazala, da veliko ljudi meni, da delo od doma negativno vpliva na njihovo karierno napredovanje. Po drugi strani pa mnogi zaposleni trdijo, da so bolj produktivni od doma, medtem ko šefi nekaterih velikih podjetij poročajo, da imajo delavci na daljavo manjšo obremenitev.
Dominik Raškaj, vodja marketinga in odnosov z javnostmi portala boljiposao.com, meni, da do popolne ukinitve pisarne vsaj v naši regiji ne bo prišlo, majhna možnost pa je tudi v Evropi.
Delo od doma za podjetja prinaša številne izzive, Raškaj pa poudarja, da nanj še dolgo nismo in ne bomo popolnoma pripravljeni. Če bi do tega prišlo, meni, da bi podjetjem lahko povzročilo številne težave – od neučinkovitosti delavcev do slabih storitev in nekakovostnega dela. Povrh vsega pa ne smemo pozabiti tudi na nove tehnologije, predvsem na razvoj umetne inteligence, zato bo včasih težko ugotoviti, kolikšen vpliv ima tehnologija na opravljanje delovnih nalog.
Vpliv na ekipe in medsebojno sodelovanje
"Podjetja se bodo soočila z izgubo kakovostnih strank, saj ne bodo imela maksimalnih storitev, to pa je danes v poslovnem svetu zelo cenjeno. Ko za nekaj plačaš, ne glede na to, koliko stane, pričakuješ vrhunsko storitev," ocenjuje Raškaj.
Delo od doma odpira tudi vprašanje vpliva na timsko dinamiko in medsebojno sodelovanje. Velik izziv v primeru popolnega dela od doma je ohranjanje korporativne kulture in timske povezanosti. Raškaj navaja, da je hibridni model dela dobra rešitev, da lahko timski sestanki potekajo v živo, sploh če gre za projekt, na katerek dela več ljudi.
Raškaj pove, da se zaposleni, ki delajo na daljavo, pri delu na velikih projektih preveč »sprostijo«, izogibajo spletnim sestankom, delo od doma pa izkoriščajo za kakšne druge obveznosti in pri tem izgubijo delovne navade. To potrjujejo rezultati raziskave, ki jo je izvedel Harris Poll za Bloomberg. Med delom od doma mnogi zaposleni poročajo o večopravilnosti za boljše ravnotežje med poklicnim in zasebnim življenjem.
Pri ključnih kompetencah, potrebnih za uspešno delo od doma, Raškaj izpostavlja stabilnost, osredotočenost, predanost in odgovornost ter najpomembnejše – zaupanje, da nekomu pustiš, da na projektu dela brez nadzora. Veliko vodilnih navaja, da je prehod na hibridni model dela prinesel izziv zaupanja v zaposlene in njihovo produktivnost.
"Kar želim povedati, ne da bi koga užalil, je, da nekomu ne moreš zaupati čez noč. Zaposleni, ki je šele prišel, brez določenih let truda in dela, ima lahko popolno svobodo pri svojem delu in tukaj nastanejo težave," poudarja Raškaj.
Napredek v karieri
Številni zaposleni ne marajo dela od doma, ker se počutijo izolirane, skrbi jih karierno napredovanje, na spletnih sestankih jim je neprijetno in menijo, da ne morejo vzpostaviti odnosov s sodelavci.
"Prav tako lahko delo od doma povzroči večji pritisk ali povzroči zmedo zaradi pomanjkanja jasne meje med delovnim časom in časom počitka, kar lahko hitro privede do preobremenjenosti in izgorelosti," je povedala sociologinja Jadranka Berić.
Zato je pomembno izvajati strategije za ohranjanje duševnega zdravja, kot je redna komunikacija s sodelavci prek virtualnih sestankov, določitev jasnega delovnega časa, spodbujanje odmorov in vadbe ter zagotavljanje dostopa do virov duševnega zdravja, kot sta svetovanje in izobraževanje o obvladovanju stresa.
Pri kariernem napredovanju velja mnenje, da so zaposleni, ki redno prihajajo v pisarno, velikokrat bolj vidni in imajo več možnosti za napredovanje. To je lahko posledica pogostejših interakcij z nadrejenimi in sodelavci, pa tudi večje prisotnosti na sestankih in projektih v živo.
"Pomembno je poudariti, da produktivnost in uspešnost pri opravljanju delovnih nalog ne smeta biti pogojena z lokacijo dela. Uvedba transparentnih procesov ocenjevanja in napredovanja, ki temeljijo na objektivnih merilih in rezultatih dela, je ključna za zagotavljanje pravičnosti in enake možnosti za vse zaposlene, ne glede na to, ali delajo od doma ali v pisarni," poudarja Berić.
Kot idealna rešitev se po Raškajevih besedah kaže kombiniran model dela, kjer se od ponedeljka do srede dela v pisarni, četrtek in petek pa od doma, z morebitnim nedelovnim petkom, kar se je v nekaterih državah izkazalo za uspešno. "Takšna organizacija dela prispeva k večji motiviranosti zaposlenih," poudarja.
Raškaj meni, da bodo zaradi vse močnejšega vpliva umetne inteligence predvsem v ZDA trendi in razvoj tehnologije vodili ne le v zapiranje pisarn, ampak tudi delovnih mest, v Evropi pa bo še naprej prevladoval kombinirani model dela, ki se bo izkazalo za veliko bolj učinkovito in kakovostno kot popoln prehod na delo od doma.
Težava pa bo po njegovih besedah pomanjkanje delavcev. "Zadnje raziskave kažejo, da predvsem v proizvodnji primanjkuje delavcev. Tovrstnega dela ne moremo opravljati od doma. Kakovostno delo je mogoče dobiti s skrajšanim delovnim tednom in delovnim časom, brez motenj ritma kakovosti storitev," sklene Raškaj.