Osem urni delovnik je mit – produktivni smo manj kot tri

Iz časa industrijske revolucije in sociologa Roberta Owna je ostal slogan "Osem ur dela, osem ur rekreacije in osem ur spanja". Takrat je bila ideja o treh osmicah radikalna, še posebej zato, ker so delavci na svojih delovnih mestih preživeli tudi po 16 ur.

Od industrijske revolucije do leta 1926 in revolucionarne poteze Henryja Forda, ustanovitelja podjetja Ford Motors, ki je ta slogan uresničil, je minilo sto let. Bil je prvi, ki je za svoje delavce uvedel 40-urni delovni teden, torej pet dni po osem ur.

Drugi industrialci so menili, da je bila poteza napačna, vendar se je Fordov poskus izkazal za uspešnega in so ga drugi kopirali – postal je tudi sprejeta družbena norma. V večini držav je 40-urni delovni teden zakonsko določen.

Toda kakšnih sto let kasneje so se razprave o dolžini delovnika vnovič prikradle v osredje. Raziskave kažejo, da osem ur, preživetih na delovnem mestu, še ne pomenijo, da delamo ves čas. Nasprotno, glede na raziskave smo produktivni manj kot tri ure na dan.

V proizvodnji bo delovnik še vedno trajal osem ur

Raziskave kažejo, da je delavec polno produktiven 2 uri in 53 minut. Kaj se dogaja v preostalem času, preživetem v pisarni?

"Znanstveno je dokazano, da je nemogoče, da bi človek ohranil enako osredotočenost ves čas trajanja osemurnega delovnega časa. To nas pripelje do vprašanja, ali imamo zaposlene, ki osem ur delajo, ali pa jih preživijo z delanjem česar koli drugega (tudi iskanjem nove službe) in ali je prav, da se osredotočamo na trajanje delovnika in ne na rezultat dela," pravi strokovnjakinja upravljanja s človeškimi viri, Viktorija Damčevska.

Takšna raziskava pa ne more veljati za vse poklice. V proizvodnji bo osemurni delovnik še dolgo realnost, v drugih poklicih pa je mogoče razmisliti o drugih praksah, je povedal Angel Dimitrov, izvršni direktor tekstilnega podjetja Moda in predsednik Skupščine organizacije delodajalcev v Makedoniji.

"Vse je odvisno od dejavnosti. V človeški naravi je, da izkoristimo priložnosti. Zagotovo ste videli, da so na gradbišču izmed petih delavcev štirje naslonjeni na lopate, eden pa dela. In to je normalno. A v proizvodnji, kjer so stroji, se to ne more zgoditi. Tu imaš proces, ki mora potekati ves delovnik z enakim tempom," pravi.

Блумберг Адрија

 

Dimitrov pojasnjuje, da so v podjetjih, ki so delovno intenzivna, administrativni delavci bolj produktivni ves delovni dan.

"Ne moreš nekaterim vsiljevati norm, ki jih morajo izpolnjevati, drugi pa medtem sedijo v pisarni. Časi so se spremenili. Nismo več v socializmu, kjer je bila produktivnost administracije zelo nizka in če je na primer v računovodstvu včasih delalo osem ljudi, so zdaj trije," pojasnjuje.

V takšnih dejavnostih je nemogoče razmišljati o krajšanju delovnika, ker bo to prineslo manjšo proizvodnjo, manjši izvoz, kar bo na koncu povzročilo nižje plače.

Tehnologija nas dela osredotočene kot zlate ribice

Vendar pa Dimitrov priznava, da obstajajo tako imenovani "kreativni" poklici, kjer je delovnik lahko krajši. To bi prispevalo celo k zmanjšanju režijskih stroškov, pravi.

Toda Damčevska pravi, da lahko sprememba pravil pri nekaterih delavcih prispeva k večjim frustracijam. "Koliko frustracij bi vam prineslo, če delate osem ur in morate na banko, zaposleni tam pa delajo le pet ali šest ur? Prav zato menim, da bo osemurni delavnik vsaj zaenkrat neodosegljiv," pravi.

Eden od razlogov, zakaj so raziskave ugotovile, da je so v osemurnem delovniku le tri produktivne, je tehnologija, ki omogoča večjo dostopnost informacij, enostavno iskanje in ponuja številna orodja, ki pomagajo hitreje opraviti naloge.

Блумберг Адрија

 

Toda tehnologija pomaga, kolikor ovira. Zadela je pozornost ljudi – zmanjšala je njihovo pozornost. Obstajajo študije, tako Damčevska, ki kažejo katastrofalne rezultate, po katerih se je sposobnost osredotočanja zmanjšala na povprečno 47 sekund.

"Obstajajo celo študije, ki pravijo, da je fokus enak osmim sekundam, kolikor je dolg fokus zlate ribice. Nobenega dvoma ni, da so naši možgani "ocvrti" zaradi tehnologije in poplave dražljajev. Tolikšno število čustvenčkov se na družbenih omrežjih pojavlja z razlogom, saj so dober način za doseganje mlajšega občinstva in ohranjanje pozornosti,« pojasnjuje.

Kako izboljšati svojo osredotočenost in s tem produktivnost? Po besedah ​​Damčevske je nekaj, kar močno vpliva na našo produktivnost kot zaposlenih, vstop v stanje pretoka (stanje, v katerem je oseba, ki opravlja dejavnost, popolnoma vključena in uživa v dejavnosti).

"Zagotovo poznate občutek, ko ste tako osredotočeni, da vas nič ne more zmotiti. Postanete neverjetno ustvarjalni in v tistem trenutku izgubite občutek za čas. To stanje popolne osredotočenosti kaže tudi neverjetno statistiko: Desetletna študija svetovalnega podjetja McKinsey kaže, da so bili izvršni direktorji do 500 odstotkov bolj produktivni v stanju pretoka," pojasnjuje Damchevska.

Tehnike za ohranjanje pozornosti in povečanje produktivnosti

Toda kako vstopiti v to stanje? Le 20 odstotkov zaposlenih vsaj enkrat na dan vstopi v to stanje. Povezana je z digitalizacijo in tehnologijo, torej z nenehnim "bombardiranjem" z obvestili in vsemi orodij, ki jih uporabljamo.

"Povprečen zaposleni naj bi preklopil z enega zavihka ali orodja na drugega kar 1200-krat čez dan, kar bi ustrezalo štirim uram na teden. Poleg tega povprečen zaposleni kar 76-krat preveri svojo e-pošto. Če k temu dodamo še preostali izgubljeni čas, kot je preverjanje družbenih omrežij, ugotovimo, da je minila že cela ura. To je sabotaža," pravi Damčevska.

In za to sabotažo so kriva podjetja z najrazličnejšimi stimulacijami – od pošiljanja neželene e-pošte, do prepogostih, pogostih in nepotrebnih sestankov.

"Pred kratkim sem v časopisu Economistu prebrala stavek, ki se glasi: 'Mnogi delavci gledajo na možnost dvournega sestanka z enakim navdušenjem, kot je Prometej pričakoval vsakodnevni prihod orla, ki mu je kljuval jetra," pravi Damčevska in dodaja, da v nekaterih primerih sestanki vzamejo tudi do 58 odstotkov delovnega dne.

Naslednja stvar, ki jo morajo menedžerji storiti je, da spremljajo dopuste zaposlenih in prakse stikov po koncu delovnega časa. "Zelo redke so situacije, ko e-pošta ni mogla počakati do jutri, zato bi bilo dobro, da e-pošte ne pošiljate po delovnem času. Z njihovim pošiljanjem se zaposlenim sporoča, da morajo biti ves čas dosegljivi in ​​tako rekoč ves čas delati, kar vodi v daljnosežne in tragične posledice," pravi Damčevska.

Priporočila strokovnjakov gredo v smeri delavskih pravic do treh osmic iz časov sociologa Owna, torej do ravnovesja, in če že morajo delati brez motenj, naj tudi uživajo v svojem prostem času na enak način.

Kjer delo to dopušča, naj bo poudarek na rezultatih in ne na času, preživetem na delovnem mestu, naj bo zagotovljena popolna fleksibilnost organizacije zaposlenih, ki jim bo med drugim dajala občutek, da imajo nadzor nad svojim dnevom.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar