Zaposleni ne spoštuje bontona. Lahko zaradi tega izgubi službo?

Nekatere države imajo zelo visoke standarde, ko je govora o poslovnem bontonu. Med takšne denimo sodijo Velika Britanija, Finska, Kitajska in Japonska. Neupoštevanje pravil poslovnega bontona lahko v najboljšem primeru vodi do padca ugleda delavca ali poslovnega partnerja, v najslabšem pa celo v prekinitev poslovnega sodelovanja, odpoved pogodbe o zaposlitvi ali celo v plačilo odškodnine.

Kaj sploh je poslovni bonton? Ali obstaja kakšna pravno zavezujoča norma, ki bi zapovedovala ravnanja po točno določenih pravilih poslovnega bontona?

Predvsem je treba vedeti, da poslovni bonton vsaka država oziroma družba razume nekoliko drugače. Nespoštovanje pravil lepega obnašanja ima lahko denimo v Londonu hujše posledice, kot v Rio de Janeiru. Neprimerno oblačenje povzroči več začudenih pogledov v Milanu kot v Pragi. Poslovni odnos do žensk je povsem drugačen v New Yorku kot denimo v Abu Dhabiju.

Poslovni bonton  v Sloveniji

Če se osredotočimo na Slovenijo, lahko rečemo, da poslovni bonton predstavlja aktualno družbeno sprejemljivo vedenje, ki ga določajo moralne norme v poslovnem svetu. Je torej veščina, ki jo morajo obvladovati vsi, ki so del poslovnega sveta. S tem soustvarjajo ustrezno delovno vzdušje in delajo dober vtis na poslovne partnerje.

Temeljno pravilo bontona je, da se do drugih vselej obnašamo obzirno, prijazno in spoštljivo.

Področja lepega vedenja, ki tvorijo poslovni bonton, so pozdravljanje, rokovanje, predstavljanje, uporaba imen in nazivov, vikanje in tikanje, izmenjava vizitk, pošiljanje vabil, lepo vedenje med zaposlenimi, do poslovnih partnerjev in do strank.

Poleg tega se poslovni bonton ukvarja tudi s pravili lepega vedenja pri nebesednem in besednem komuniciranju, poslovnimi darili, sprejemanjem poslovnih partnerjev, organizacijo poslovnega sestanka, ustrezno oblačenje, primerno delovnemu mestu in delovnemu okolju, ipd.

Izjemen pomen zanesljivosti

V poslovnem svetu je izjemnega pomena zanesljivost. Že ena nezanesljiva oseba v verigi poslovnega sodelovanja lahko povzroči prekinitev te verige in propad posla - prav zato je zanesljivost tako pomembna. Poleg tega velja, da če poslovni partner zamuja na sestanek ali pusti nekoga čakati, ga lahko s tem žali – netočnost namreč lahko kaže pomanjkanje spoštovanja do te osebe. Kdor zamuja, hitro "zaslovi" kot nezanesljiv partner.    

Poslovni bonton, ki se ga morajo držati zaposleni

Kako pa je s poslovnim bontonom, ki se ga morajo držati zaposleni? Kakšen sploh je ta poslovni bonton? Ima kakšno pravno podlago in ali lahko njegovo nespoštovanje vodi v odpoved pogodbe o zaposlitvi?

Vsebino poslovnega bontona črpamo predvsem iz zgoraj navedenih pravil obnašanja v določeni družbi. Se pravi prijazen in spoštljiv odnos do svojih nadrejenih in sodelavcev, čvrst stik rok in očesni kontakt med pogovorom, utišanje ali izklop mobilnega telefona med pogovorom, spoštovanje kodeksa oblačenja, izogibanje nenajavljenih prihodov v pisarno, trkanje na vrata in s tem povezano vprašanje, ali koga morda motimo?

Možnost odpovedi pogodbe?

Pa lahko zaposleni izgubi službo, če ne spoštuje poslovnega bontona. Obligacijski zakonik (OZ-A) določa, da se v obligacijskih razmerjih gospodarskih subjektov za presojo potrebnih ravnanj in njihovih učinkov upoštevajo poslovni običaji, uzance in praksa, vzpostavljena med strankama (12. člen). Tudi za poslovni bonton lahko namreč rečemo, da je sestavni del teh običajev, uzanc in prakse. To določilo predstavlja pravno podlago tudi za obvezno upoštevanje poslovnega bontona med podjetji.

Po drugi strani zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa, da mora delavec upoštevati zahteve in navodila delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Če je del pogodbe o zaposlitvi tudi obveznost delavca, da se drži pravil poslovnega bontona, ki je uveljavljen pri delodajalcu (najbolje je, da delodajalec sprejme ustrezen notranji akt, ki vsebuje pravila tega poslovnega bontona), je dolžnost delavca, da se teh pravil tudi drži. 

Kršenje pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja, med katere sodi tudi poslovni bonton, lahko predstavlja krivdni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar