Kako Zelenski za obnovo Ukrajine vključuje slovenske podjetnike?

"Ocena, da bo mir dejansko dosežen, je kljub pogajanjem še precej preuranjena," je konec februarja po začetku neposrednih pogovorov med ZDA in Rusijo glede končanja vojne v Ukrajini ocenil poznavalec posovjetskega prostora in partner pri NC3 Denis Mancevič. Nekaj mesecev pozneje največja evropska vojna v zadnjega pol stoletja, ki preureja svetovna varnostna, geopolitična in ekonomska razmerja, po več kot treh letih divja in postaja še intenzivnejša.

Ne samo da se kopičijo škoda in trupla, frontna linija se je zaradi drznih dronskih napadov razširila daleč v rusko Sibirijo; in to kljub napovedi Donalda Trumpa, ki je po zmagi na ameriških predsedniških volitvah dejal, da jo bo končal v 24 urah.

Zadnje poročilo ukrajinske vlade, Svetovne banke, Evropske komisije in Združenih narodov kaže, da so skupni stroški obnove in okrevanja Ukrajine v prihodnjem desetletju zrasli že na 524 milijard dolarjev, kar je približno 2,8-krat več od BDP Ukrajine.

V ta namen bo v Rimu danes in jutri potekala Konferenca o obnovi Ukrajine, ki jo bosta skupaj gostila italijanska premierka Giorgia Meloni in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Gre za nadaljevanje cikla mednarodnih konferenc o reformah v Ukrajini, ki potekajo na letni ravni vse od leta 2017, a je zaradi ruske invazije leta 2022 v ospredje postavila okrevanje in obnovo. Pri tem poskušata Kijev in EU mobilizirati tudi podjetnike iz Slovenije.

Ameriške dolarje nadomeščajo evropski in slovenski evri

Po navedbah Ministrstva za zunanje in evropske zadeve (MZEZ) se Slovenija konference udeležuje že od samega začetka in bo v Rimu prisotna tudi konec tedna. EU je Ukrajini od začetka vojne pred tremi leti in pol zagotovila skoraj 160 milijard evrov pomoči. Ta znesek vključuje 50 milijard evrov nepovratnih sredstev in posojil do leta 2027. EU je skupaj z državami skupine G7 za Kijev vzpostavila tudi 42,7 milijarde evrov vreden instrument na podlagi posojil, ki uporablja prihodke iz zamrznjenih sredstev ruske centralne banke.

Danes je ob začetku konference premierka Meloni dejala, da bodo udeleženci Ukrajini zagotovili 10 milijard evrov. "Mislim, da moramo biti ponosni na rezultat, ki smo ga danes skupaj dosegli – države, mednarodne organizacije, finančne institucije, lokalne oblasti, poslovni sektor in civilna družba," je dejala v uvodnem govoru.

Poleg tega je Bloomberg včeraj poročal, da EU razmišlja o oblikovanju 100 milijard evrov vrednega sklada za podporo Ukrajini. Sklad bi lahko bil vključen v predlog prihodnjega sedemletnega proračuna EU, ki naj bi bil predstavljen v okviru razprave o VFO prihodnji teden. Sredstva iz sklada bodo v obliki posojil na voljo leta 2028.

Z denarjem poskuša EU zagotoviti trajno pomoč oblegani državi, medtem ko se ZDA v skladu z doktrino zasuka proti Aziji pripravljajo na zmanjšanje svoje vloge v evropskem prostoru. V tem primeru je pričakovati, da bodo predlogu oziroma proračunu – tako kot večkrat doslej – nasprotovale nekatere članice EU z vladami, ki so evroskeptične ali pa nasprotujejo ruskim sankcijam, kot sta Madžarska in Slovaška.

Slovenija je sicer v dobrih treh letih vojne Ukrajini pomagala s humanitarno pomočjo in razvojnimi projekti ter sodelovanjem pri začetku obnove. Poudarki so na razminiranju, rehabilitaciji žrtev, obnovi uničene infrastrukture in krepitvi zmogljivosti lokalnih skupnosti, so nam sporočili z vlade. Ta je sicer že leta 2023 sklenila, da bo naša država prispevala do 10,2 milijona evrov v obliki evropskega instrumenta za zagotavljanje podpore Ukrajini v štirih obrokih v obdobju med letoma 2024 in 2027.

Vlada: Pri obnovi bo odločilna vloga podjetij

Glavni cilj konference v Rimu je sicer nadaljevati in povečati mednarodno pomoč pri obnovi Ukrajine in njenem procesu reform, ki so nujne na njeni poti v EU. To poleg nujne pomoči za takojšnje potrebe in izvajanje projektov hitrega okrevanja vključuje tudi ustvarjanje privlačnega poslovnega okolja oziroma pogojev za podjetja, da sprostijo naložbe zasebnega sektorja v Ukrajini in da se tudi civilna družba aktivno vključi v proces obnove, so nam sporočili iz MZEZ.

Z Mladike so o vključevanje zasebnega sektorja v obnovo razrušene države sporočili, da Slovenija pričakuje, da bo Evropska komisija spodbudila tudi mikropristop k obnovi Ukrajine, saj so njene potrebe zelo velike, mala in srednja podjetja pa pomembna prioriteta.

Prav v tem kontekstu vidijo največji potencial za vstop slovenskih podjetij na hitro rastoči ukrajinski trg, ki se bo še konsolidiral. Iz neuradnih virov smo izvedeli, da je od italijanske vlade vabilo prejelo 17 domačih podjetij, udeležbo pa jih je potrdilo okoli pet.

 

Slovenija z lastnim forumom za Ukrajino

Javna agencija Spirit je konec marca skupaj z Inštitutom za strateške rešitve (ISR), Ministrstvom za gospodarstvo, turizem in šport ter Veleposlaništvom Ukrajine v Planici že drugo leto organizirala slovenski poslovni forum za obnovo Ukrajine. Interes med domačimi podjetji za vstop v Ukrajino je velik, pravijo, saj je obnova eden večjih investicijskih projektov prihodnjega desetletja. Foruma sta jasno pokazala, da v Sloveniji obstaja veliko zanimanje gospodarstva za sodelovanje pri obnovi, ocenjujejo.

Kateri sektorji bodo v ospredju, ko bo orožje potihnilo? Pri Spiritu trenutno omenjajo področja digitalizacije, energetske preobrazbe ter razvoja pametne in odporne infrastrukture.

Po koncu vojne bo nujna celostna obnova energetske infrastrukture ter cestnih in železniških povezav, stanovanjskega fonda in javnih objektov, vključno z zdravstvenimi ustanovami. Ukrajinski trg bo zanimiv tudi za aktivnosti razminiranja, ponudnike zdravstvenih storitev in satelitsko tehnologijo.

Izvršna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije za strateški razvoj in internacionalizacijo Marjana Majerič med priložnosti poleg gradbeništva dodaja še digitalizacijo, zelene tehnologije, modernizacijo javnih storitev in agroživilski sektor.

Posebno področje je obrambna industrija, zlasti na področju kibernetske varnosti, ne smemo pa zanemariti niti proizvajalcev specializirane opreme in materialov za civilno zaščito ter logistično podporo, kjer bi lahko sodelovala podjetja iz obrambno-logističnega sektorja, pravi Majerič.

Riko z bioplinarno, Duol s športno infrastrukturo

Domače podjetje Riko je eno od udeležencev konference, povabilo pa je prejela tudi družba Duol, smo izvedeli. Gradbeno podjetje Riko v lasti poslovneža Janeza Škrabca je v Ukrajini prisotno že več desetletij, trenutno pa skupaj z norveškim podjetjem CAMBI gradi bioplinarno za obdelavo mulja iz čistilnih naprav. "Projekt smo pridobili v mednarodni konkurenci na javnem razpisu EBRD," so nam pojasnili iz podjetja.

Gradnja kompleksa z več objekti bo končana sredi leta 2027, vrednost pogodbe pa je 41,5 milijona evrov. Dodajajo, da jih sodelovanje pri obnovi države vsekakor zanima, saj poznajo lokalno okolje in imajo ustrezne reference.

Drugo podjetje, ki se je odzvalo na naše poizvedbe, je proizvajalec balonskih hal za šport, industrijo in kmetijstvo Duol v lasti direktorja Dušana Olaja. Ta je za Bloomberg Adria dejal, da so vabilo prejeli, a se konference ne bodo udeležili. "Za nas je ta dogodek nekoliko preveč usmerjen v prihodnost," je povedal Olaj. Pravi, da bo za vključevanje v obnovo Ukrajine, ki je zanimivo za podjetje, še dovolj priložnosti, predvsem, ko bodo razmere bolj stabilne, in projekti jasneje določeni.

Sicer pravi, da imajo ustrezne reference in poznajo trg, saj so tam prisotni že s projekti na področju komunalne in športne infrastrukture. "Ključna izziva pri tem ostajata financiranje ter ustrezno zavarovanje poslov," pojasni in doda, da bo tako tudi po koncu spopadov, ko bo na vrsti obnova. "Takrat bodo imele prednost države oziroma podjetja, ki bodo poleg tehnične izvedbe sposobna zagotoviti tudi del financiranja projektov," napoveduje.

Novica je bila dopolnjena z informacijo o zbranih sredstvih za Ukrajino.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar