Banka Slovenije: Minimalno plačo prejema vsak šesti zaposleni

Januarski dvig minimalne plače v Sloveniji je bil eden najizrazitejših v zadnjih dveh desetletjih in hkrati med najvišjimi v Evropski uniji, ugotavlja Banka Slovenije. Minimalna bruto plača se je letos zvišala za 16 odstotkov na 1.481,9 evra, kar je drugi največji skok po letu 2010 in precej nad rastjo življenjskih stroškov.

Minimalna plača, ki jo zakon opredeljuje kot najnižje plačilo za delo v polnem delovnem času, se praviloma usklajuje enkrat letno ob upoštevanju inflacije, gospodarske aktivnosti in razmer na trgu dela. Od leta 2021 je njen izračun dodatno vezan na ocenjeno raven minimalnih življenjskih stroškov, kar je pomembno vplivalo na dinamiko rasti.

Prehitela rast povprečnih plač

Podatki kažejo, da minimalna plača v Sloveniji že dlje časa raste hitreje kot povprečna. V obdobju 2006–2025 se je povprečna bruto plača povečala za 105,4 odstotka, medtem ko je minimalna plača zrasla za 147,7 odstotka, do leta 2026 pa celo za 187,2 odstotka.

Minimalno plačo danes prejema približno šestina zaposlenih, kar kaže na njen pomemben vpliv na celoten trg dela. Po zadnjih podatkih iz oktobra 2025 je kar 15,6 odstotka zaposlenih prejemalo plačo v razponu okoli minimalne. Ta delež je še zlasti visok v gradbeništvu (29,1 odstotka) in zasebnih storitvah (20,6 odstotka), izrazito pa izstopajo tudi mladi do 24 let (25,6 odstotka).

Takšna struktura potrjuje, da minimalna plača najpogosteje vpliva na zaposlene na začetku kariere, z nižjo izobrazbo in v manj zahtevnih poklicih.

Slovenija nadpovprečna tudi v evropskem merilu

Na ravni EU je bila rast minimalne plače v začetku leta 2026 nadpovprečna v večini držav, posebej v Srednji in Vzhodni Evropi. Slovenija se je uvrstila med države z najizrazitejšimi dvigi, saj je rast za več kot 10 odstotnih točk presegla inflacijo.

Minimalne plače se sicer med državami močno razlikujejo – od 620 evrov v Bolgariji do 2.704 evrov v Luksemburgu – vendar se razlike po prilagoditvi kupni moči občutno zmanjšajo. Po tem merilu je Slovenija na začetku leta 2026 dosegla deveto najvišjo raven v EU in najvišjo med državami Srednje in Vzhodne Evrope.

Pomemben kazalnik je tudi razmerje minimalne plače do mediane plač (t. i. Kaitzov indeks), ki je v Sloveniji doseglo 66 odstotkov, kar je četrta najvišja vrednost v EU in druga najvišja v regiji. Hkrati je imela Slovenija v letu 2022 – od takrat imamo zadnje razpoložljive podatke za primerjavo – tudi enega najvišjih deležev prejemnikov minimalne plače, in sicer 12,6 odstotka, kar jo uvršča tik za Bolgarijo in Francijo.

Makroekonomski učinki ostajajo ključni

Banka Slovenije ob tem poudarja, da minimalna plača ostaja pomemben instrument za zagotavljanje dostojnega življenjskega standarda zaposlenih, vendar njeno določanje ni brez širših posledic.

Pri oblikovanju politike minimalne plače je treba upoštevati vplive na konkurenčnost gospodarstva, javne finance ter plačno strukturo pa tudi morebitne posredne učinke na inflacijo. Prav ti dejavniki bodo ključni pri ocenjevanju dolgoročnih učinkov zadnjega dviga, ki ga bo centralna banka, kot napoveduje, podrobneje analizirala v prihodnjih makroekonomskih napovedih.