Na praznik dela: katere države ga najbolj kaznujejo?

Večina držav z visokimi davčnimi obremenitvami kaznuje delo, zmanjšuje motivacijo za več dela, prevzemanje odgovornosti ali tveganj. V luči praznika dela smo preverili, katere evropske države najbolj obremenjujejo oziroma kaznujejo delo.

Države z visokimi davčnimi stopnjami se pogosto hvalijo, da ponujajo več javnih storitev. Podatki mednarodnega možganskega trusta Tax Foundation, ki primerja davčne obremenitve po državah, kaže, da lahko davčna obremenitev celo preseže 50 odstotkov. V najboljšem primeru pa je najnižja obdavčitev vsaj četrtinska.

Razlike med državami so velike

V trustu pišejo, da je davčni primež v Evropi na splošno visok, so med državami velike razlike. V povprečju so v Evropski uniji (EU) in Združenem kraljestvu samski delavci s povprečno plačo leta 2025 plačali 38,9 odstotka davkov od svojega nadomestila za delo.

Najvišja obdavčitev dela je v Belgiji, kjer preseže polovico. V 2025 je bila pri 50,8 odstotka in je tako tudi najvišja v državah Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD). Belgiji sledi Nemčija, kjer je bil davčni primež lani pri 46,6 odstotka. Na tretjem mestu je Slovenija s 46,2 odstotka.

V EU in Združenem kraljestvu se je povprečna davčna obremenitev dela med letoma 2024 in 2025 zmanjšala za 0,06 odstotne točke. Ciper je imel najnižjo davčno obremenitev pri 26,4 odstotka. Sledili sta mu Malta in Združeno kraljestvo, ki imata obe 26,4-odstotno obremenitev.

Madžarska kot primer države, ki je močno spremenila obdavčitev

V zadnjem poročilu, ki so ga objavili konec aprila, so omenili, države, ki so v zadnjih dveh desetletjih občutno spremenile davek na dohodek in plače.

Na Madžarskem je leta 2000 obdavčitev dela znašala 54,7 odstotka, kažejo podatki OECD. Do danes je država sprejela oziroma zabeležila najbolj opazno zmanjšanje davčne obremenitve. V 2024 je bila obremenitev pri 41,2 odstotka – skupno za 13,5 odstotne točke. ''To je deloma posledica uvedbe enotne davčne stopnje na dohodek, ki je znižala obremenitev dohodnine glede na skupne stroške dela. Poleg tega je Madžarska znižala davke na plače glede na skupne stroške dela.''

Med pozitivnimi primeri omenjajo še Litvo in Švedsko, ki sta davčno obremenitev znatno znižali – med 6,4 in 8,7 odstotne točke.

Slovenija s tretjim največjim porastom davčnega primeža

Sistemi obdavčitve se v državah nenehno spreminjajo, s tem pa tudi davčna obremenitev. Med letoma 2024 in 2025 je 16 evropskih držav povečalo davčno obremenitev dela, devet držav pa jo je zmanjšalo. ''Več držav v Evropi ne prilagaja dohodnine inflaciji ali skupnim plačam, kar lahko vodi do dvigovanja davčnih razredov, zaradi česar delavci nenamerno prehajajo v višje davčne razrede,'' pišejo.

V 2025 se je davčna obremenitev najbolj povečala v Združenem kraljestvu in Estoniji, za 1,9 odstotne točke oziroma 1,6 odstotne točke. Omenjeni državi imata še vedno bistveno nižjo davčno obremenitev dela od povprečja. Sledi jima Slovenija, kjer se je davčna obremenitev dela, kljub nadpovprečni obremenitvi, povečala za 0,6 odstotne točke. To je posledica uvedbe prispevka za dolgotrajno oskrbo, ki ga plačujeta delavec in delodajalec.

Davčna obremenitev se je lani najbolj zmanjšala v Grčiji – za 3,8 odstotne točke. Sledila sta ji Malta in Latvija, ki sta obremenitev znižali za 1,8 odstotne točke oziroma 1,7 odstotne točke.

Obdavčitev pade na delavca

Dohodnina, davki na plače in davki na potrošnjo predstavljajo velik del davčnih prihodkov mnogih držav. Ti davki skupaj predstavljajo davčno breme dela. To tako imenovano davčno breme dela odraža razliko med skupnimi stroški delodajalca na zaposlenega in neto plačo zaposlenega. Čeprav se davki od plač uradno običajno razdelijo med delavce in delodajalce, se ekonomisti strinjajo, da na koncu obdavčitev pade na delavca, še poudarjajo.