Višja nadomestila za brezposelne? Minister Boštjančič nasprotuje

Usoda napovedanega dviga nadomestil za brezposelnost je negotova. Pri sprejemanju sprememb zakona o urejanju trga dela, ki prinaša dvig nadomestil, je namreč prišlo do zapleta.

Že usklajeno besedilo zakona, ki je bilo tudi že v javni obravnavi, zaradi dviga nadomestil ni sprejemljivo za Ministrstvo za finance, ki ga vodi Klemen Boštjančič.

Blokada ministrstva razjezila delodajalce in sindikate

Nasprotovanje ministrstva je razburila tako delodajalce kot sindikate, oboji se z dvigom nadomestil strinjajo. Delodajalska stran je opozorila tudi, da bo blokada sprejetja zakona ogrozila 140 milijonov evrov, ki jih Slovenija pričakuje iz evropskega Načrta za okrevanje in odpornost.

"Ministrstvo za finance pri pogajanjih žal ni tvorno sodelovalo in je s svojimi postavljenimi ultimati sprožilo nezadovoljstvo tako delodajalcev kot sindikatov," je sporočil glavni izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Mitja Gorenšček. Zaradi posredovanja Ministrstva za finance so na Ekonomsko-socialnem svetu prekinili pogajanja o zakonu.

GZS podpira zvišanje nadomestil za brezposelne, so sporočili, podpirajo tudi z zakonom predpisano postopno zniževanje nadomestil, "kar bi spodbujalo k čimprejšnji ponovni vključitvi v delovno razmerje".

Sindikat: Zdaj je pravi čas za dvig nadomestil

"Ne razumem vlade, predvsem Ministrstva za finance, da nasprotuje dvigu nadomestil," je za Bloomberg Adria povedal izvršni sekretar pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Andrej Zorko. Po njegovih besedah je zdaj pravi čas za dvig nadomestil, saj je brezposelnost rekordno nizka, zaposlenost pa visoka.

"Izdatki za nadomestila za brezposelnost so bili veliko višji v letih 2012 in 2013, ko je bilo več kot 120 tisoč brezposelnih," je povedal Zorko.

Podatki Zavoda za zaposlovanje kažejo, da je bilo na vrhuncu gospodarske krize v začetku leta 2013 124 tisoč brezposelnih, stopnja registrirane brezposelnosti pa je znašala 13,6 odstotka. Trenutno je na zavodu za zaposlovanje registriranih okoli 44 tisoč brezposelnih, stopnja registrirane brezposelnosti pa je 4,9-odstotna.

 

 

In kaj pravijo na Ministrstvu za finance? "Na ministrstvu v luči skrbi za javnofinančno vzdržnost ves čas zagovarjamo, da je treba nove zakonske obveznosti s trajnimi finančnimi posledicami sprejemati ob upoštevanju vzdržnosti javnih financ," so na vprašanje Bloomberg Adria včeraj odgovorili s finančnega ministrstva.

Pravijo, da so se med pogajanji o spremembah zakona o urejanju trga dela "zavzemali za določitev višine nadomestila za brezposelnost tako, da ta spodbuja brezposelne osebe, da se čim prej ponovno zaposlijo".

Občuten dvig nadomestil, ki bi postopno padala 

Predlagana sprememba zakona o urejanju trga dela med drugim spreminja višino nadomestil za brezposelne. Zakon zdaj višino nadomestila omejuje na največ 892,50 evra, ne glede na višino plače oziroma plačane prispevke osebe, ki je izgubila službo.

Po predlogu spremembe zakona pa bi bilo nadomestilo za brezposelnost navzgor omejeno s 130 odstotki minimalne plače. Toliko bi brezposelni dobival prve tri mesece, nato bi se višina zniževala - naslednje tri mesece največ 110 odstotkov minimalne plače, naslednjih šest mesecev največ sto odstotkov minimalne plače, po 12 mesecih pa največ 80 odstotkov minimalne plače. Spodnja meja ves čas ostaja nespremenjena - pri 75 odstotkih minimalne plače.

Minimalna plača je za letos določena pri 1.277,72 evra bruto. Glede na ta znesek bi najvišje nadomestilo za brezposelnost letos znašalo 1.661 evrov (prve tri mesece prejemanja), najnižje pa 958 evrov.

Nadomestila za brezposelne so navzgor omejili leta 2012 v času gospodarske krize z razvpitim Zakonom za uravnoteženje javnih financ (Zujf), ki ga je sprejela vlada Janeza Janše, in od takrat meje niso spreminjali.

Bruslju obljubili reformo pokojninskega sistema

Sloveniji se s sprejemom zakon o urejanju trga dela mudi predvsem zato, ker se je prejšnja vlada zavezala, da bo v zameno za denar za okrevanje po pandemiji reformirala pokojninski sistem. Med drugim tudi tako imenovani "most do upokojitve", ki omogoča 'čakanje' na upokojitev na zavodu za zaposlovanje. S spremembo zakona o urejanju trga dela bi to možnost otežili.

Zakon o urejanju trga dela sicer prinaša tudi druge pomembne ukrepe. Sindikatom se zdi pomembna jasnejša in strožja ureditev dela prek agencij, delodajalci pa so zadovoljni, da se bo povečalo število ur, ki jih lahko delajo upokojenci, in sicer s sedanjih 60 na 90 ur mesečno.

Zakon predvideva tudi uvedbo sistema 80/90/100, ki bi starejšim delavcem omogočal krajši delovnik za nekoliko nižjo plačo in polne pravice iz socialnega zavarovanja.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar