E-pismo: Pogovoriti se moramo o delu

Minule dneve je med drugim zaznamovala razprava o delu. Oziroma delovnih razmerjih. Če smo natančni - vladni predlog sprememb zakona o urejanju trga dela.

Sliši se birokratsko suhoparno, a spremembe se bodo dotaknile vseh delovno aktivnih, pa tudi tistih, ki na trg dela šele prihajajo. Ali pa so brezposelni in na zavodu za zaposlovanje prejemajo nadomestilo za brezposelnost in si iščejo delo.

Predlagane spremembe so precejšnje. Najprej je tukaj nadomestilo za brezposelnost. Zdaj je navzgor omejeno na 892,50 evra, ne glede na višino plače oziroma plačanih prispevkov pred izgubo zaposlitve. Najnižji znesek je omejen na 530,19 evra.

Omejitev je v veljavi vse od davnega leta 2012 in zloglasnega Zujfa (Zakon za uravnoteženje javnih financ) Janševe vlade. Medtem so se v minulih 13 letih bistveno povišale plače in življenjski stroški, država pa že dolgo ni več v krizi.

Čeprav je večina ukrepov Zujfa v letih po sprejemu prenehala veljati, ta omejitev ostaja nespremenjena že več kot desetletje. Kar dobro občutijo vsi, ki izgubijo službo in pristanejo na dohodku pri pragu revščine.

Dvig nadomestil – če bodo spremembe sprejete, kar po naših informacijah nikakor ni zagotovljeno - bo zelo visok.

Po novem bi bilo nadomestilo navzgor in navzdol omejeno z višino minimalne plače, ki se z leti spreminja (zvišuje). Brezposelni bi v skladu s predlogom dobili najmanj 75 odstotkov minimalne plače in največ 130 odstotkov minimalne plače.

Minimalna plača je za letos določena pri 1.277,72 evra bruto. Glede na ta znesek bi najvišje nadomestilo za brezposelnost letos znašalo 1661 evrov (prve tri mesece prejemanja), najnižje pa 958 evrov. Zneska zgornje in spodje meje bi se torej skoraj podvojila!

Dvig nadomestil je upravičen, saj siljenje ljudi v zaposlitev z nizkimi nadomestili je nepravično, je v pogovoru za Bloomberg Adria povedal Andrej Zorko, izvršni sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). Sedanji sistem človeka ob izgubi službe tako rekoč čez noč pahne v revščino, je povedal Zorko.

"Ljudje imajo kredite, lizinge, dolgove. Pri vse višjih cenah življenjskih potrebščin to pomeni, da so ljudje takoj brez denarja za preživetje," pravi sindikalist. Poleg tega je zdaj brezposelnih rekordno malo ljudi - dobrih 40 tisoč, medtem ko jih je bilo v času krize okoli 120 tisoč. "Če kdaj, potem zdaj!" o spremembah pravi Zorko.

Delodajalci in sindikati se redko o čem strinjajo, tokrat pa spremembe podpira tudi gospodarstvo. "GZS podpira zvišanje nadomestil za brezposelne. Višina naj bo v prvem trimesečju višja, nato pa se stopničasto znižuje, kar bi spodbujalo k čimprejšnji ponovni vključitvi v delovno razmerje," so sporočili iz GZS.

Pri GZS so še posebej zadovoljni z drugim predlaganim ukrepom - dvigom omejitve dela upokojencev s sedanjih 60 ur na 90 ur mesečno.

"Takšna rešitev bi podjetjem zagotovila dodatno delovno moč tistih upokojencev, ki si želijo in so sposobni dodatno delati, obenem pa bi jim to prineslo dodaten vir dohodka in izboljševalo njihov življenjski standard. Hkrati bi takšna rešitev v času pomanjkanja delovne sile ob omejitvah pri zaposlovanju tujcev in ob šibki nataliteti koristila tudi gospodarstvu," je sporočil glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček. Upokojenci bi torej lahko delali več in tudi več zaslužili.

Višji dohodki za zaposlene upokojence, višja nadomestila za brezposelne, višje pokojnine (ki jih prinaša pokojninska reforma) … Uspeh na celi črti!? Da le ne bi zmanjkalo dela! In delavcev.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar