Ugodnosti za starejše zaposlene: Le štiri dni dela na teden?

Ministrstvo za delo predlaga uvedbo novega mehanizma, po katerem bi se lahko starejši delavci odločili delati krajši delovni čas za nekoliko nižjo plačo, pri tem pa bi jim ostale vse pravice iz socialnih prispevkov.

Gre za tako imenovani sistem 80/90/100, po katerem bi zaposleni delal 80 odstotkov časa, dobil bi 90 odstotkov plače, prispevki za socialno varnost pa bi bili plačani od 100-odstotne plače. Do te ugodnosti bi bili upravičeni zaposleni, stari 58 let in več.

Novost uvaja predlagana sprememba zakona o ureditvi trga dela, ki jo je konec aprila objavilo ministrstvo za delo in je zdaj v usklajevanju. "Predlog člena, ki ureja krajši delovni čas delavca pred upokojitvijo, je ukrep za podaljševanje delovne aktivnosti," so spremembo pojasnili pri ministrstvu za delo.

Koristno za podjetja in zaposlene

Ukrep je smiseln in bi koristil tako posameznikom kot podjetjem, meni Tina Novak Kač, partnerka pri kadrovskem podjetju Competo.

"Gre za enega od ukrepov, ki se v praksi lahko pokaže kot zelo učinkovit. Prinesel bi večjo stopnjo fleksibilnosti. Starejši zaposleni namreč pogosto iščejo priložnosti, kako zmanjšati svojo obremenitev, ne da bi se morali povsem posloviti z delovnega mesta," je za Bloomberg Adria predlog komentirala Tina Novak Kač.

Prav takšne rešitve bi starejšim omogočale zmanjšati svojo obremenjenost, ob tem pa podjetjem pomagale pomembno zmanjševati primanjkljaj delovne sile, saj bi se zaposleni odločali, da delajo dlje, razmišlja strokovnjakinja Tina Novak Kač.

Za podjetja, ki bi se odločila za uvedbo tega ukrepa, bi novost pomenila pomembno konkurenčno prednost in bi se na trgu dela lahko pozicionirala kot napredna in vključujoča. "Menim, da bi ukrep prispeval k boljšemu zadržanju zaposlenih, povečal njihovo motivacijo in okrepil zavzetost," je zapisala Tina Novak Kač.

Po priporočilih Mednarodne organizacije dela

Ministrstvo za delo se pri utemeljitvi med drugim sklicuje na priporočila Mednarodne organizacije dela (ILO - International Labour Organization) o starejših delavcih, po katerih naj bi se sposobnostim starejših delavcev prilagodile oblike delovnega časa, ki jih pretirano obremenjujejo.

Priporočilo ILO poudarja enake možnosti in obravnavo za starejše delavce, ustrezno usposabljanje in prekvalifikacijo, zaščito pred diskriminacijo zaradi starosti, prostovoljno odločanje o upokojitvi in možnosti za nadaljnje sodelovanje v delovni sili.

Glede na predlagano ureditev bi se lahko delavec in delodajalec dogovorila za delo štiri dni na teden ali pa za manj ur dela na dan, je za Bloomberg Adria pojasnil direktor Zpiza Marijan Papež. To bi omogočalo lažji prehod v pokoj, je povedal vodja pokojninske blagajne.

Delodajalec lahko predlog zavrne

Kako bi sistem deloval v praksi? Predlog lahko podata delavec ali delodajalec. Če predlog poda delavec, se mora delodajalec na pobudo odzvati, a jo lahko tudi zavrne. Dogovor o spremembi pogodbe o zaposlitvi za opravljanje dela s krajšim delovnim časom bo sklenjen le v primeru, če bosta s tem soglašali obe stranki, piše v pojasnilih besedila zakona.

Kar pomeni, da "ne gre za pravico delavca do dela s krajšim delovnim časom, ampak pravico predlagati spremembo pogodbe o zaposlitvi za opravljanje dela s krajšim delovnim časom".

 

 

Podatki statističnega urada kažejo, da število delovno aktivnih v Sloveniji močno upade po 59. letu starosti. V starostni skupini od 60. do 64. leta je bilo lani v povprečju okoli 48.500 delovno aktivnih, kar pomeni 5,2 odstotka vseh delovno aktivnih. Delovno aktivnih, ki so stari 65 let ali več, pa je le nekaj manj od 14 tisoč, kar pomeni 1,2 odstotka vseh delovno aktivnih v Sloveniji.

Spodbuda za zaposlitev brezposelnega starejšega

Predlog sprememb zakona o urejanju trga dela prinaša še druge ugodnosti za starejše delavce. Brezposelni zaposleni, starejši od 59 let, bo po zaposlitvi za poln delovni čas prejemal "spodbudo za zaposlitev" v vrednosti 40 odstotkov nadomestila za brezposelnost do izteka obdobja, do katerega je imel pravico do nadomestila, vendar največ še 12 mesecev po zaposlitvi.

"Predlog sprememb je bil do včeraj (ponedeljka, op. p.) v javni razpravi in medresorskem usklajevanju, sledijo nadaljnja usklajevanja s socialnimi partnerji in nato obravnava na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS)," so za Bloomberg Adria odgovorili z ministrstva za delo.

Po načrtih ministrstva naj bi spremembe zakona sprejeli do konca junija, veljati pa bi začele do konca septembra letos.