ZDA in Švica sta dosegli dogovor o znižanju carin, ki jih je v začetku letošnjega leta uvedel ameriški predsednik Donald Trump. Okvirni trgovinski sporazum so objavili v petek po pogovorih s švicarskim ministrom za gospodarstvo Guyem Parmelinom v Washingtonu. Sporazum bo znižal ameriške carine na švicarski uvoz iz 39 na 15 odstotkov, Švica pa se je zavezala, da bo v ZDA investirala 200 milijard dolarjev.
ZDA in Švica, ki se ji je pridružil še Lihtenštajn, si prizadevajo zaključiti pogajanja o sklenitvi trgovinskega sporazuma do prvega trimesečja 2026, so sporočili iz Bele hiše. Vsaj 67 milijard dolarjev od 200 milijard dolarjev obljubljenih švicarskih naložb v ZDA bo izvedenih leta 2026, poroča Reuters. Skupni znesek vključuje predhodne naložbene zaveze ZDA, vključno s 50 milijardami dolarjev farmacevtskega proizvajalca Roche in 23 milijardami dolarjev podjetja Novartis ter zaveze inženirske skupine ABB, proizvajalca železniške opreme Stadler.
Ob farmacevtskih izdelkih – ki predstavljajo največji del švicarskega izvoza v ZDA – bodo naložbe v ameriško proizvodnjo usmerjene tudi v medicinske pripomočke, letalsko in vesoljsko industrijo ter proizvodnjo zlata, je sporočila Bela hiša. Stranke iz Švice nameravajo kupiti tudi letala ameriškega proizvajalca Boeing, je dejala glavna švicarska pogajalka Helene Budliger Artieda. Švica in Lihtenštajn nameravata odpraviti tudi vrsto carin v kmetijskem in industrijskem sektorju.
Frank dosegel 10-letni vrh
Z uveljavitvijo carine pri 15 odstotkih, ki je enaka carini za države Evropske unije (EU), so se švicarski izvozniki izenačili s tekmeci v trgovinskem bloku. Vendar jim ta ne daje prednosti pred evropskimi konkurenti, ki se jim ni treba boriti z močnim frankom. Ta se je v petek povzpel na desetletno najvišjo vrednost v primerjavi z evrom, piše Bloomberg.
Švicarska podjetja so se soočila z izbiro, ali naj opustijo ameriški trg, sama prevzamejo dodatno breme ali pa zvišajo cene in s tem sprejmejo konkurenčne pomanjkljivosti v primerjavi s podjetji iz regij z nižjimi uvoznimi carinami. Po mnenju ekonomistov so carine grozile, da bodo upočasnile švicarsko gospodarsko rast.
Po besedah poznevalcev so si švicarski vladni uradniki močno prizadevali za izpogajanje ugodnejše carinske stopnje s svežnjem naložbenih zavez in drugih ukrepov. Prizadevanja države so prejšnji teden dobila zagon, ko se je šest vodilnih švicarskih poslovnih osebnosti sestalo s Trumpom v Beli hiši, piše Spiegel.
Bloomberg
Rolex in zlata palica za Trumpa
Delegacija, v kateri je bil vodja luksuznega proizvajalca ur Rolex in soustanovitelj finančnega vlagatelja Partners Group, je Trumpu po poročanju medijev podarila uro Rolex za njegovo predsedniško knjižnico in posebej gravirano zlato palico. Predsednik je nato svojemu trgovinskemu predstavniku Jamiesonu Greerju naročil, naj okrepi neposredna pogajanja.
Pogajanja o določitvi okvira se bodo začela takoj, s ciljem, da bi bila zaključena do prvega četrtletja prihodnjega leta, je še sporočila Bela hiša. Švicarji naj bi se še naprej vzdržali uvedbe davka na digitalne storitve, kar bi jim preprečilo obsežnejše obdavčevanje prihodkov velikih ameriških tehnoloških podjetij.
Z dogovorom se končuje večmesečni spor, ki se je začel avgusta, ko je Trump uvedel 39-odstotne carine na švicarski izvoz, kar je več kot dvakrat več od stopnje, ki velja za EU. Ta poteza, ki jo je Trumpova administracija upravičila kot odgovor na 40 milijard dolarjev primanjkljaja v blagovni trgovini, je osupnila švicarske uradnike, ki so verjeli, da so se predhodno dogovorili o dogovoru z ameriškimi kolegi.
.webp){kind=icon}
