Reforma: Bodo zaposleni vključeni v pokojninsko varčevanje?

Pogajanja o pokojninski reformi so tik pred koncem. Izvedeli smo, da je med zadnjimi odprtimi vprašanji tudi prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje. Osnutek pokojninske reforme je predvideval spremembo sistema, tako da bi morali delodajalci svoje zaposlene samodejno vključiti v tako imenovani drugi pokojninski steber. Ker gre za prostovoljno zavarovanje, bi se lahko zaposleni nato odločili, da iz sheme izstopijo.

 

 

Gre za bistveno spremembo iz tako imenovanega opt-in sistema, kjer se mora zaposleni samostojno vključiti v dodatno zavarovanje, v tako imenovani opt-out sistem, ko se mora odločiti za izstop, ker je v sistem avtomatsko vključen.

Starost se povišuje, delovna doba pa ne

Pogajalci – delodajalci, vlada in sindikati kot predstavniki zaposlenih – podatkov pred zaključkom pogajanj sicer ne dajejo, saj so se tako dogovorili.

Po neuradnih informacijah pa večjih presenečenj glede na osnutek pokojninske reforme ni. Starostna meja za starostno upokojitev naj bi se postopoma dvignila na 62 let pri 40 letih delovne dobe in na 67 let v primeru, da delavec prej ni dosegel 40 let dobe. Ob tem se spreminja (zvišuje) odmerni odstotek, s katerim se določi višina pokojnine ob upokojitvi.

Odprto pa ostaja vprašanje prispevnih stopenj, ki jih od plače v pokojninsko blagajno prispevata delodajalec in zaposleni. Zdaj znaša prispevek zaposlenega 15,5 odstotka, prispevek delodajalca pa 8,85 odstotka.

Po predlogu pokojninske reforme bi se oba odstotka postopoma izenačila, tako da bi se prispevek delodajalca postopoma zviševal, prispevek delavca pa zniževal do končnega razmerja 13 odstotkov delavec, 13 odstotkov delodajalec.

Delodajalec bi moral izenačiti vplačila delavca

Delodajalci se z dvigom odstotka ne strinjajo, saj bi to povišalo njihove stroške. Če bi k temu dodali še novo samodejno vključitev vseh zaposlenih v dodatno pokojninsko zavarovanje, bi to še dodatno dvignilo stroške dela, ki so v Sloveniji pregovorno visoki.

Glede na izhodišča pred začetkom pogajanj bi se lahko zaposleni odločil za vplačila od enega do treh odstotkov bruto plače, delodajalec pa bi mu moral ta znesek izenačiti (t. i. matching contributions).

"To pomeni, da ima zaposleni pravico (ne pa tudi dolžnost) v drugi steber vplačati določen odstotek bruto plače, delodajalec pa to vplačilo izenači. Ta pravica/dolžnost se lahko uvaja postopoma," piše v vladnih izhodiščih za pokojninsko reformo.

Bodo žrtvovali samodejno vključitev v drugi steber?

V pogajanjih o pokojninski reformi bi lahko vladna stran odstopila od uvedbe samodejne vključitve v dodatno pokojninsko zavarovanje, če bi delodajalci v zameno popustili pri izenačitvi prispevnih stopenj, smo izvedeli neuradno.

Državni sekretar na ministrstvu za delo Igor Feketija je že ob začetku pogajanj povedal, da bodo prispevne stopnje eden trših orehov za pogajalce.

"Ena od točk, kjer imajo socialni partnerji zelo različna stališča, je izenačitev prispevne stopnje. Tudi če bi šlo zgolj za izenačitev in bi skupna prispevna stopnja ostala nespremenjena, torej 24,35 odstotka, bi to pomenilo nekoliko višje neto plače, a obenem tudi nekoliko višji skupni strošek delodajalca. Govorimo o nekaj odstotkih. Temu delodajalci ostro nasprotujejo," je v pogovoru za Bloomberg Adria povedal Feketija.

Delodajalci ostro proti dodatnim stroškom

"Želimo si, da bi se pogovarjali o celoviti reformi, ne o zgolj delnih ukrepih. Govoriti o dvigovanju prispevkov v času, ko so te stopnje že nad vsemi primerljivimi državami, je neprimerno," je v pogovoru za Bloomberg Adria lani ob začetku pogajanj povedal Blaž Cvar,  predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije.

Po mnenju naših sogovornikov bi lahko zaradi zbliževanja stališč z delodajalci glede prispevnih stopenj samodejno dodatno pokojninsko zavarovanje izpadlo iz pokojninske reforme.

Sprememba iz opt-in v opt-out sistem bi sicer prinesla veliko novega denarja v drugi pokojninski steber, ki ga upravljajo zavarovalnice, pokojninski skladi in pokojninske družbe. 

V prostovoljnem dodatnem pokojninskem zavarovanju trenutno varčuje več kot 613 tisoč Slovencev, kažejo podatki ministrstva za delo. Konec leta 2023 so upravljavci upravljali več kot 3,3 milijarde evrov denarja, namenjenega dodatnim pokojninam.

Britanski primer: Majhen delež se odloči za izstop

Britanska izkušnja kaže, da se ob samodejni vključitvi zelo malo ljudi odloči, da bo iz sistema izstopilo, je na posvetu o pokojninski reformi povedal Darren Philp, ki je na britanskem ministrstvu za finance med letoma 2007 in 2010 vodil ekipo za pokojnine in sodeloval pri izvedbi britanskega programa samodejne vključitve v pokojninske načrte.

"Ne podcenjujte inercije," je povedal Philp. Ljudje namreč v veliki večini sami aktivno ne posežejo v spremembo, kar so uspešno izkoristili za povečanje števila varčevalcev v prostovoljnem zasebnem pokojninskem stebru. Dobrih deset let po uveljavitvi sistema podatki kažejo, da se je za izstop odločilo le deset odstotkov zaposlenih, je povedal Darren Philip.

Delodajalci so ob začetku pogajanj zahtevali tudi podaljšanje dobe, potrebne za starostno upokojitev nad 40 let. Vendar naj bi ta pogoj za polno starostno pokojnino ostal. To je pred januarjem v državnem zboru povedal tudi predsednik vlade Robert Golob. Takrat je sicer napovedal, da se bodo pogajanja končala do konca februarja.

Povprečna bruto starostna pokojnina z dopolnjenimi 40 leti pokojninske dobe ali več (brez sorazmernih delov pokojnin in delnih pokojnin) je v letu 2024 znašala 1.120,72 evra in je bila v primerjavi s predhodnim letom za 8,6 odstotka višja, kažejo pred kratkim objavljeni podatki Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz).

Vsebinska pogajanja o pokojninski reformi so se včeraj zvečer končala, podrobnosti pa še niso znane. Pogajalci jih morajo sedaj predstaviti svojim organom, sledila bo javna razprava.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar