Pokojninska reforma: Golob pravi, da bo 40 let dela dovolj

Predsednik vlade Robert Golob napoveduje zaključek pogajanj o pokojninski reformi do konca februarja. Preverili smo, kako daleč so pogajanja, kaj menijo socialni partnerji in kaj prinaša pokojninska reforma. 

"V tem trenutku poteka zelo aktiven socialni dialog in pogajanja s socialnimi partnerji," je ta teden na poslansko vprašanje v parlamentu o pokojninski reformi odgovoril predsednik vlade Robert Golob. Podrobnosti o pogajanjih Golob ni želel navajati, ker bi to lahko ogrozilo njihov potek. "Enako kot v primeru plačne reforme, ko se nismo pogajali prek javnosti, se tudi tukaj moram tej temi v veliki meri izogniti," je povedal Golob.

Delodajalci se zavzemajo za podaljšanje delovne dobe

Kljub temu je povedal, da se delovna doba ne bo podaljšala nad 40 let, povišala pa se bo odmerna stopnja, torej odstotek, s katerim se iz plačanih prispevkov odmeri pokojnina. Kakšen naj bi bil ta odstotek, Golob ni povedal.

Predsednik vlade pričakuje, da bodo pogajanja končana do konca februarja, vlada bi v tem primeru lahko o osnutku reforme odločala sredi marca. "Z velikim veseljem bom v marcu, ko bo socialni dialog zaključen, te rešitve tudi predstavil v Državnem zboru," je povedal Golob.

Delodajalci so v pogajanjih želeli doseči podaljšanje delovne dobe nad 40 let, to se zdaj, po besedah predsednika vlade, ne bo zgodilo. Kaj pravijo delodajalci?

Posameznih izhodišč pogajanj, ki še niso končana, ne bi smeli komentirati, je včeraj za Bloomberg Adria povedal Blaž Cvar, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS). Vsi bi se morali držati dogovora, da pogajanj pred zaključkom ne komentirajo, je povedal Cvar in dodal, da se bo on dogovora držal.

Cvar je povedal, da so izhodišča delodajalcev ob začetku pogajanj drugačna. Delodajalci se zavzemajo za dvig delovne dobe in so proti dvigu prispevne stopnje za delodajalce. "S komentarji bi lahko počakali še nekaj tednov, da se pogajanja zaključijo. Pogajalci se zelo trudijo," je povedal Cvar. Zato bi bilo po njegovem nepravično, da bi s komentiranjem vsebinskih zadev ogrozil njihovo uspešnost.

"Ne vem, zakaj zadeve tako hitro prihajajo v javnost, to poslabšuje možnosti na pogajanjih," je še povedal Cvar, ki sicer dvomi, da bodo pogajanja zaključena že do marca, čeprav potekajo hitro. ''Pogajanja so trenutno pri vsebinskih izhodiščih, potem bo treba te prevesti v še zakonske člene, za kar bo potreben dodatni čas,'' je dodal.

Golob je torej v DZ v ponedeljek omenil dve vsebinski točki pogajanj pokojninske reforme - delovno dobo in odmerni odstotek.

Upokojenci proti spremembi formule usklajevanja pokojnin

Dvig odmernega odstotka, ki bi zvišal pokojnine prihodnjih upokojencev, pa bi lahko naletel na nezadovoljstvo sedanjih upokojencev, saj je vladna stran dvig odmernega odstotka vezala na spremembo formule za usklajevanje pokojnin. S tem bi bili na slabšem sedanji upokojenci, ker bi se jim pokojnine dvigovale za manjši odstotek.

Če bi se uveljavila predlagana formula, ki bi v večji meri upoštevala inflacijo in v manjši meri povprečno plačo, bi to bilo dejansko slabo za upokojence, je v pogovoru za Bloomberg Adria pred kratkim povedala predsednica sindikata upokojencev Slovenije Frančiška Ćetković.

Formula, ki je predlagana v izhodiščih pokojninske reforme, pomeni zmanjševanje kupne moči upokojencev, je povedala Ćetković.

Vsi izračuni kažejo, da če ima v formuli za usklajevanje pokojnin rast plač manjši delež, to prinaša upadanje pokojnin. In s tem slabšanje socialnega položaja upokojencev, je povedala predsednica sindikata upokojencev. "Če že zdaj ugotavljamo, da je položaj upokojencev slabši, ne moremo z novimi ukrepi tega še poslabševati. To je nesprejemljivo."

Upokojenci na pogajanjih o pokojninski reformi sodelujejo prek sindikata upokojencev, ki je del Zveze svobodnih sindikatov Slovenije.

Postopoma do starosti 67 let za starostno upokojitev

Vladno stran v pogajanjih vodi državni sekretar na ministrstvu za delo Igor Feketija. Ta je v pogovoru za Bloomberg Adria pred začetkom pogajanj med drugim povedal, da podaljševanje delovne dome nad 40 let ni potrebno.

"To, da bi podaljšali delovno dobo na 42 let, bi imelo zelo majhen učinek na vzdržnost blagajne, na drugi strani pa zelo negativen učinek na zdravje ljudi. In tudi visoko politično ceno. To je ne nazadnje točka, ki je potopila prejšnjo reformo, in nobene potrebe ni, da bi silili v to smer. Ker imamo druge ukrepe, s katerimi bolj učinkovito sledimo istim ciljem," je povedal Feketija.

Bolj pomembna kot delovna doba je upokojitvena starost, ki se tako ali tako z leti v povprečju povišuje, je povedal Feketija. Predlog pokojninske reforme pa predvideva tudi postopen dvig upokojitvene starosti na 67 let za tiste, ki prej ne izpolnijo zahtevanih 40 let delovne dobe.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar