Nova pravila: starejši naj delajo dlje, upokojenci do 85 ur na mesec

Ker se Slovenci upokojujejo relativno hitro, v povprečju med 61. in 62. letom starosti, medtem ko delavcev na trgu dela kronično primanjkuje, želi slovenska vlada spodbuditi starejše, da bi delali dlje, obenem pa omogočiti že upokojenim, da bi delali več ur (in zaslužili več denarja).

Delavci, ki so dopolnili 58 let ali imajo 35 let pokojninske dobe, bodo lahko po novem delali po sistemu 80-90-100 – delali bodo 80 odstotkov polnega delovnega časa in prejemali 90 odstotkov plače, pri čemer se jim bo pokojnina obračunala iz 100-odstotne višine prispevkov.

Upokojenci bodo lahko delali 85 ur mesečno

Za tak režim, ki ga prinaša sprememba zakona o urejanju trga dela, se bosta morala dogovoriti delodajalec in delavec, je pojasnil državni sekretar na Ministrstvu za delo Igor Feketija. Vsak mesec dodatnega dela zaposlenega, ki bi sicer šel v pokoj, bo odtehtal eno leto primanjkljaja zaradi manj plačanih prispevkov po sistemu 80-90-100, je za Bloomberg Adria povedal Feketija.

Na pobudo delodajalcev je vlada predvidela tudi povečanje dovoljenega obsega začasnega ali občasnega dela upokojencev. To je bilo do zdaj omejeno na 60 ur mesečno, po novem pa bo to delo mogoče opravljati 85 ur mesečno. Najvišji dovoljeni zaslužek upokojencev bo omejen na 12 minimalnih plač letno - to pri letošnji minimalni plači 1.273 evrov bruto pomeni 15.333 evrov bruto na leto.

Sprememba zakona prinaša tudi spodbudo za zaposlitev brezposelnih starejših od 59 let. Ti bodo poleg plače lahko še 12 mesecev prejemali 40 odstotkov nadomestila za brezposelnost.

Vsi ti ukrepi naj bi poleg zaostritve pogojev za prejemanje nadomestila za brezposelnost starejših delavcev (tako imenovani most do upokojitve) omogočili, da se bodo ljudje upokojevali pozneje in delali dlje. Spremembe, ki jih prinaša zakon, naj bi se uveljavile z začetkom leta 2026, je povedal sekretar Feketija.

Poviševanje upokojitvene starosti se je ustavilo

Slovenci se namreč v povprečju upokojujejo relativno zgodaj. Povprečna starost novih prejemnikov starostne pokojnine v letu 2024 je bila 61 let in osem mesecev za ženske in 62 let in devet mesecev za moške, kažejo zadnji podatki Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz).

Trend počasnega dvigovanja upokojitvene starosti se je lani celo ustavil; leta 2023 se je povprečna ženska starostno upokojila pri 61 letih in devetih mesecih starosti, moški pa pri 62 letih in 10 mesecih starosti, kažejo podatki ZPIZ-a. Cilj Ministrstva za delo je, da bi se povprečna upokojitvena starost postopoma povišala na 65 let.

Vse več upokojencev dela tudi v pokoju 

Sodeč po podatkih, ki jih je zbrala agencija Eurostat, vsak peti prejemnik starostne pokojnine v EU dela naprej, na istem ali novem mestu. Poleg petih držav EU - Estonije, Latvije, Irske, Švedske in Litve - je večina prejemnikov starostne pokojnine zaposlena tudi v Švici, Norveški in Islandiji. Rekorderki sta Estonija in Islandija, v katerih sta dva od treh prejemnikov starostne pokojnine zaposlena.

V Sloveniji je 12,9 odstotka zaposlenih upokojencev prejemnikov starostne pokojnine. 

Globalno gledano, se upokojenci v državah severne Evrope pogosteje odločajo za ohranitev zaposlitve kot upokojenci v južnoevropskih državah. Delež v Italiji znaša 13,1 odstotka, v Španiji 7,6 odstotka, v Grčiji 7 odstotkov, v Romuniji pa 3,9 odstotka.

 

 

Materialna stiska prisili upokojence k delu

Ni vse tako črno-belo. Obstajajo razlike med državami, odvisno od glavnih motivov prejemnikov starostnih pokojnin za delo. V nekaterih državah gre očitno za nujnost, v drugih za preprosto željo po delovni aktivnosti, v tretjih pa niti finančna stiska ni spodbudila večje zaposlenosti prejemnikov starostnih pokojnin.

Estonija je primer države prve kategorije, v kateri upokojenci oz. prejemniki starostne pokojnine delajo iz nuje. Podatki jasno kažejo, da je 40 odstotkov prebivalcev, starih nad 65 let, ogroženih zaradi revščine in socialne izključenosti - to je druga najvišja stopnja v EU -, medtem ko 68,7 odstotka upokojencev po upokojitvi še naprej dela ali znova začne delati. Podobno velja za Latvijo in Litvo.

Na drugi strani v skandinavskih državah, kot sta Norveška in Švedska, odločitev za delo po upokojitvi ni pogojena s finančnimi razlogi, temveč z drugimi spodbudami. Čeprav je večina prejemnikov starostne pokojnine zaposlenih, je odstotek starejših od 65 let, ki so v nevarnosti revščine in socialne izključenosti, eden najnižjih v Evropi - 7,5 odstotka za Norveško in 11,6 odstotka za Švedsko.

Slovenija sodi v skupino držav, kjer bi uporabniki starostnih pokojnin morali več delati iz nuje, kar se kaže v visokem odstotku starejših od 65 let v nevarnosti revščine in socialne izključenosti, vendar tega ne počnejo. Podoben vzorec je v Romuniji in Grčiji.

 

 

Cena vzdrževanja medgeneracijske solidarnosti

Čeprav se lahko trudimo ubežati resničnosti, nas bo ta slej ko prej dohitela. Imamo več kot sto let star pokojninski sistem, temelječ na medgeneracijski solidarnosti, vendar politični pristop držav in mednarodnih institucij ni usmerjen v razvoj novega sistema, ampak v ohranjanje obstoječega.

Glede na negativna demografska gibanja zadnjih desetletij, ki se bodo nadaljevala v prihodnjih, je edini način za to poznejši odhod v pokoj ter nadaljevanje dela tudi v pokoju. "Delal boš do smrti" ni več le grožnja, temveč realnost 21. stoletja.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar