Slovensko gospodarstvo je v letu 2025 delovalo na visokih obratih. Vsi pomembni gospodarski kazalniki so se povišali, so pokazali podatki Ajpesa. Glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Bojan Ivanc meni, da stanja gospodarstva ni mogoče presojati zgolj na podlagi neto dobička, ki je računovodska kategorija in se pogosto napačno enači z izplačili lastnikom ali spremembo denarja na poslovnem računu.
"Z dobički se poskuša tudi v javnosti pod vprašaj postaviti opozorila gospodarskih organizacij o padajočih trendih gospodarstva tako za zadnja tri leta kot za lansko leto. Podatki za lani, ki jih je objavil Ajpes, v ničemer ne zanikajo analize in opozoril GZS o upadanju gospodarske rasti v zadnjih treh letih, ki so osnovane na podatkih mednarodnih in domačih institucij," so sporočili iz GZS.
Foto Bobo
Ivanc je še spomnil, da se je pred volitvami v javnosti govorilo o 'rekordnih dobičkih', dejansko pa so bili v obdobju 2022-2024 dobički pretežno ustvarjeni v treh dejavnostih (farmacija, finančni sektor, energetika), v ostalem delu gospodarstva, ki ustvari 91 odstotkov celotne dodane vrednosti gospodarstva, pa so se v tem obdobju realno znižali za 16 odstotkov.
Slovenske javne finance se sicer še ne soočajo z resno krizo. Vlada je v proračunu predvidela primanjkljaj v vrednosti 2,9 odstotka BDP, medtem ko projekcije, poslane v Bruselj, že kažejo približno 3,4-odstotni primanjkljaj. Finančni minister Klemen Boštjančič poudarja, da stanje ni kritično.
Mitja Kovač, ekonomist, opozarja na eksplozijo javne porabe:
“Odgovor za nastalo situacijo se skriva v neizmerni, nebrzdani javni porabi, ki smo ji priča v letih odhajajoče Golobove vlade – javna poraba je enostavno eksplodirala,” je povedal.
Kovač bi prihranke iskal pri javni porabi. Poleg omejitve rasti plač izpostavlja tudi potrebo po zmanjšanju javne porabe za nevladne organizacije in investicije, ki po njegovem nimajo jasne ekonomske upravičenosti. Kovač meni, da bo pritisk najverjetneje na plače javnega sektorja: "Najbolj verjeten bo poseg v rast plač javnega sektorja, ki je (…) ušla izpod vsake kontrole." Ob tem kritizira tudi enotni plačni sistem, ki po njegovem ne odraža dejanske vrednosti dela.
Slovenski bruto domači proizvod (BSP) se je v prvem četrtletju leta 2026 v primerjavi z enakim obdobjem lani povečal za tri odstotke, rast pa sta podprla predvsem domače trošenje in okrepljene investicije, je danes sporočil Surs.
"Medtem ko so nekateri napovedovali propad gospodarstva, so številke pokazale drugačno sliko: Slovenija danes raste hitreje od večine evropskih držav," je dejal minister za finance Klemen Boštjančič.
ISR / Maks Zupan
Dodaja, da je slovensko gospodarstvo odporno, javne finance stabilne, država pa razvojno aktivna: "Brez dramatiziranja, brez ustvarjanja panike in predvsem na podlagi dejstev. Ker gospodarstvo ne potrebuje politike strahu, potrebuje stabilno okolje, zaupanje in odgovorno državo." Dodal je še, da gre Sloveniji dobro, a da ne smemo zaspati.
Na konferenci Podim v Mariboru so se zbrali predstavniki startup industrije iz regije. Govora je bilo, zakaj Evropa vse bolj zaostaja za ZDA in Kitajsko v tehnološkem razvoju?
"Vsi imajo talente, Kitajska, ZDA, Evropa … talenti so povsod. Vprašanje pa je, zakaj Evropa ne more rasti. To je resno vprašanje," je na konferenci Podim v Mariboru izpostavil hrvaški poslovnež in vlagatelj Stjepan Orešković, ustanovitelj investicijskega podjetja Bosqar invest.
Orešković je opozoril na pomanjkanje znanja o upravljanju hitre rasti podjetij, ki je odločilna za prehod od zagonskega podjetja do globalnega igralca. "Poznam veliko zelo pametnih ljudi, ki ustvarjajo patente, tudi za Naso ali Cern. Vendar ne bodo nikoli ustvarili podjetja s prometom, večjim od 20 milijonov evrov, ker nimajo pojma, kako upravljati kompleksnost hitre rasti," je povedal Orešković na razpravi o "manjkajočih velikanih" v Evropi.
V Evropi nam manjka velikanov, obstoječi pa imajo precej težav zaradi energetske, trgovinske in industrijske politike. Avtomobilski proizvajalec BMW je v sredo dobil novega izvršnega direktorja Milana Nedeljkovića. Krmilo je Nedeljkoviću predal Oliver Zipse, ki je avtomobilsko družbo vodil skozi turbulentne čase od leta 2019. Ob odhodu na svoji zadnji skupščini je opozoril Evropo:
''Izvoz in prosta trgovina sta temelj inovacij in delovnih mest. Evropska komisija ima pogosto dobre namene, vendar je izvedba slaba. Vzemimo za primer trenutno pobudo 'Made in Europe'. Vsak ukrep industrijske politike se mora držati naslednjega načela: priznati mora, da izvoz spodbuja ustvarjanje vrednosti, zlasti v Nemčiji, in zagotoviti mora kontinuiteto sodelovanja z mednarodnimi trgovinskimi partnerji. To je ključnega pomena za našo industrijo, ki je globalno povezana. Še posebej e-mobilnost ni mogoča brez globalnih vrednostnih verig.''
Od drugih dobronamernih, a slabo izvedenih ciljih po oceni Zipseja, preberite tukaj.
Bloomberg
Pomanjkanje znanja pa primanjkuje tudi pri digitalizaciji. Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je v svojem Poročilu o razvoju zapisal, da je v Sloveniji visoko digitalno intenzivnost dosegalo 239 dosegalo 32 odstotkov podjetij. To Slovenijo uvršča na 18. mesto v EU, med tem ko je bila leta 2021 še na 12. mestu. To je na ravni višegrajskih držav.
"Slovenija na področju digitalizacije podjetij izgublja korak z EU in primerljivimi skupinami držav ter poglablja vrzel do vodilnih inovatork, zaostanek pa je še posebej izrazit pri malih in srednje velikih podjetjih."
Slovenija tako zaostaja za šest odstotnih točk za povprečjem EU, pet odstotnih točk za baltskimi državami ter 31 odstotnih točk za vodilnimi inovatorkami, kjer je delež 62-odstoten. V obdobju 2021–2025 se je delež podjetij z vsaj visoko DI povečal le za sedem odstotnih točk, pri čemer je bilo uspešnejših 23 držav, še piše Umar.
Digitalizacija, umetna inteligenca in robotizacija pa so ene najpomembnejših tem na borzah. Robotika je postala ena najbolj vročih borznih tem v Aziji, saj se trgovanje, povezano z umetno inteligenco, širi onkraj regionalnih proizvajalcev čipov.
"Rast delnic robotskih podjetij kaže, da se cikel umetne inteligence premika iz digitalnega v fizično uporabo," je povedal Gary Tan, upravljavec portfelja pri Allspring Global Investments. "Fizična umetna inteligenca se uveljavlja kot naslednja faza trgovanja, povezanega z AI."
Kitajska si je že zgodaj zagotovila prednost, saj povečuje zmogljivosti za proizvodnjo robotov in še naprej objavlja novice o doma izdelanih humanoidnih robotih, ki dosegajo različne tehnološke mejnike.
Glavni izvršni direktor ameriške investicijske banke JPMorgan Chase Jamie Dimon je v pogovoru za Bloomberg priznal, da ZDA potrebujejo močnejše zaveznike.
Bloomberg Mercury
''Če bi me vprašali, kakšen bi moral biti cilj naših gospodarskih odnosov z Evropo, bi to morala biti močnejša Evropa,'' je povedal. ''To je dobro za ZDA in mislim, da so močnejši zavezniki dobra stvar za ZDA. Potrebujemo močnejši NATO. Na tem že delajo. Predsednik jih je precej pritisnil in vsi to uresničujejo, kar je pozitivno. Cilj bi moral biti močnejši NATO.''
.webp){kind=icon}
