Minister Boštjančič: 'Javne finance niso katastrofalne, a pritiski so veliki'

Slovenske javne finance so pod vse večjim pritiskom, pri čemer se razkorak med proračunskimi načrti in dejanskimi projekcijami poglablja. Vlada je za državni sektor v proračunu predvidevala primanjkljaj v višini 2,9 odstotka BDP, medtem ko je v dokumentih, poslanih v Bruselj, že upoštevan bistveno višji primanjkljaj – okoli 3,4 odstotka BDP.

Po besedah finančnega ministra Klemna Boštjančiča gre pri tem predvsem za posledico tekoče porabe države, ki jo bo treba obvladovati do konca mandata. "To so tekoči posli te vlade, gre za tekočo porabo, zato bomo te ukrepe izvajali do zadnjega dne mandata," je poudaril.

Ministrstvo išče dodatne rezerve, odziv resorjev za zdaj omejen

Razlika med obema številkama pomeni, da mora država zagotoviti dodatne prihranke v višini približno 0,5 odstotne točke BDP. Ministrstvo za finance je zato že pozvalo resorje k pripravi ukrepov, vendar je bil odziv skromen – predloge je poslalo le deset ministrstev in en urad - Zavod za zdravstveno zavarovanje.

"Prejeli smo premalo predlogov, zato bomo poslali nov poziv, nato pa sprejeli odločitve," je dejal minister. Te bodo po njegovih besedah imele dolgoročne posledice, saj posegajo v strukturo javne porabe.

Boštjančič je ob tem poudaril, da trenutni ukrepi ministrstva ne pomenijo izrednega varčevanja, temveč standarden odziv na spremenjene razmere. "To ni nobena izredna situacija, ampak odgovorna poteza," je dejal in pojasnil, da želi ministrstvo pravočasno nasloviti tveganja, preden bi ta resneje ogrozila stabilnost javnih financ.

Pri tem je opozoril na konkretna odstopanja pri porabi: "Največja odstopanja so pri stroških dela in zdravstvu, kamor pa smo namensko usmerili največ sredstev." Hkrati je bil kritičen do upravljanja porabe pri nekaterih proračunskih uporabnikih: "Nekateri predstojniki organov so izgubili kompas in niso razumeli, da so bile nekatere stvari opcijske."

Posebej je izpostavil tudi strukturo rasti stroškov dela, kjer pomembno vlogo igrajo t. i. mehki ukrepi znotraj plačnega sistema. "En del rasti stroškov plač je vezan na plačno reformo, drugi del pa ni – gre predvsem za nove zaposlitve in mehkejše mehanizme napredovanja," je pojasnil.

Po njegovih besedah so prav ti mehanizmi omogočili, da so na nekaterih področjih bistveno bolj izkoristili možnosti za izboljšanje položaja zaposlenih kot drugje, kar ustvarja dodatne pritiske na javno porabo. Zato ministrstvo poziva resorje, da bolj dosledno upravljajo zavode v svoji pristojnosti in omejijo nekontrolirano rast izdatkov.

 

Fiskalni svet: primanjkljaj se povečuje, rast odhodkov ostaja visoka

Podatki Fiskalnega sveta potrjujejo zaostrovanje razmer. Državni proračun je aprila sicer beležil presežek v višini približno 320 milijonov evrov, predvsem zaradi poračuna davka na dohodek pravnih oseb in prilivov iz evropskega mehanizma za okrevanje (NOO).

Kljub temu je skupni primanjkljaj v prvih štirih mesecih dosegel približno 423 milijonov evrov, kar je občutno več kot v enakem obdobju lani (272 milijonov evrov). Na ravni celotnega leta proračun predvideva primanjkljaj v višini 2,1 milijarde evrov.

Prihodki so medletno zrasli za 11,4 odstotka, vendar odhodki še hitreje – za 13,8 odstotka, kar potrjuje, da so javne finance pod pritiskom predvsem na strani porabe.

Stroški dela, transferi in investicije kot glavni gonilniki rasti

Največji del rasti odhodkov izhaja iz stroškov dela, ki so se povečali za 8,5 odstotka in bodo v prihodnjih mesecih še naraščali zaradi uskladitev z inflacijo, višjega regresa in postopne uvedbe novega plačnega sistema.

Poleg tega rast poganjajo še: višji socialni transferi zaradi zakonske uskladitve z inflacijo, diskrecijski ukrepi države, okrepljene investicije, zlasti v zdravstvo, izobraževanje in obrambo.

Minister ob tem poudarja, da rast zaposlenosti v javnem sektorju ni posledica širjenja birokracije, temveč da ostaja "veliko prostora za izboljšanje učinkovitosti".

Opozorilo glede novih zakonodajnih predlogov

Dodatno skrb na ministrstvu povzroča priprava novega interventnega zakona, ki bi lahko imel bistveno večje fiskalne posledice. "V ozadju se pripravlja zakon, ki bo imel trikratne posledice za javno blagajno, kar se mi zdi grozno neodgovorno," je opozoril Boštjančič. Po ocenah ministrstva bi lahko učinek tega predloga, če bo sprejet, dosegel okoli 1,4 odstotka BDP letno, pri čemer viri financiranja niso jasno opredeljeni.

V ospredju ostaja vprašanje, kako v razmerah negotovosti in visokih izdatkov zagotoviti dovolj fiskalnega prostora za prihodnje šoke. Slovenija je bila v zadnjih letih med državami, ki so najbolj intenzivno blažile posledice energetske krize, kar je dodatno obremenilo javne finance.

"Fiskalna odgovornost ni mantra ministra, ampak pomeni zaščito države," poudarja Boštjančič.