Razprava o stanju slovenskega gospodarstva, plačah in konkurenčnosti se v predvolilnem obdobju vse bolj zaostruje. Od opozoril o omejitvah javne porabe do kritik poslovnega okolja – skupni imenovalec izjav zadnjih dni je vprašanje, koliko si lahko država v resnici privošči in kdo bo račun na koncu plačal.
Na omejitve ekonomskih realnosti je neposredno opozorila ekonomistka Tjaša Redek, ki je v intervjuju na MMC opozorila na omejitve državnega proračuna. Njena izjava je skladna z aktualno razpravo o zvišanju minimalne plače na tisoč evrov neto, kjer ekonomisti in del gospodarstva opozarjajo, da brez rasti produktivnosti in dodane vrednosti trajno višji stroški dela pomenijo pritisk na konkurenčnost.
Tjaša Redek: 'Pojemo lahko toliko, kolikor ustvarimo. Slovensko gospodarstvo žal ustvari manj, kot bi si želeli porabiti.'
Preberi še
Začenja se novi boj političnih strank za milijone evrov. Za koga se bo državna pipa zaprla?
Proračun za sofinanciranje političnih strank lani več kot dvakrat višji od začetka mandata.
15.01.2026
Donroejeva kupčija: Donosna stava na padec Madura in aneksijo Grenlandije
Kaj lahko vlagatelji pričakujejo od Donroejeve kupčije, kjer naložbene razrede diktira Trumpova geopolitika?
16.01.2026
Bitka za Fed: Trumpov lov na čarovnice in Powllov sredinec
Trumpov surovi napad na Fed v občutljivem predvolilnem obdobju se mu lahko maščuje.
15.01.2026
Minimalna plača: ideja, ki so jo ekonomisti kritizirali, politika pa sprejela. Kakšne so razmere v Sloveniji?
Minimalna plača se preučuje že več kot stoletje zaradi vpliva na gospodarstvo in družbo, vključno z revščino, brezposelnostjo in kakovostjo življenja.
14.01.2026
V isti razpravi je pomemben poudarek dodal tudi glavni izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije za socialni dialog Mitja Gorenšček. V Odmevih je dejal, da se delodajalcem pričakovanje zaposlenih po minimalni neto plači tisoč evrov "ne zdi preveliko", a je hkrati izpostavil, da bi bila takšna raven po njegovem mnenju dosegljiva že v letu 2025, če aktualna vlada ne bi spremenila treh zakonov. Njihov cilj je, da bi se tisoč evrov neto doseglo z razbremenitvijo obstoječih plač, ne z administrativnim dvigom stroškov dela.
Bojan Žalec
Mitja Gorenšček, GZS: 'Skupno je cena sprememb treh zakonov 108 evrov, kar na ravni celotnega leta znese 1300 evrov.' Ob tem je poudaril, da si želijo teh tisoč evrov neto za zaposlene doseči tako, da bi obstoječo plačo razbremenili.
Finančni minister Klemen Boštjančič se je na soočenju AmChama odzval na kritike predsednika uprave NLB Blaža Brodnjaka z nenavadno samorefleksivnim tonom. Izjava, namenjena predvsem gospodarstvu, razkriva obrambno držo vlade v razmerah, ko se očitki o poslabšanju poslovnega okolja kopičijo.
Foto Bobo
Klemen Boštjančič, finančni minister: 'Smo naredili kar nekaj napak, ampak včasih se je tudi fajn pogledati v ogledalo.'
Prav vprašanje dodane vrednosti je izpostavil tudi Brodnjak, ki meni, da mora država za večjo dodano vrednost doma zadržati talente oziroma jih privabiti. Po njegovem brez resnih strukturnih sprememb država težko doseže preboj v dejavnostih z višjo dodano vrednostjo.
Foto Bobo
Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB: 'Za večjo dodano vrednost v gospodarstvu mora biti država sposobna doma zadržati talente oziroma jih k nam privabiti, pri čemer pa zaradi visokih stroškov dela in nizke privlačnosti slovenskega poslovnega okolja trčimo v nepremostljiv zid.'
Svetovni mir pa praktično vsak dan zamaje tudi ameriški predsednik, ki s svojimi izjavami narekuje tempo geopolitičnih trenj. Vse večja negotovost zato vlada tudi na finančnih trgih. Upravitelj premoženja Domen Kregar ob zaostrovanju geopolitike poudarja, da vlagatelji iščejo relativne zmagovalce. Sporočilo je jasno: kapital se seli tja, kjer so razmere predvidljivejše in donosnost manj odvisna od političnih tveganj.
Domen Kregar, Ilirika: 'Večji ameriški energetski igralci in obrambni sektor skoraj vedno dobro poslujejo v času povečanih geopolitičnih napetosti.'
Prah pa Donald Trump dviguje tudi na domačih tleh, kjer je sprožil preiskavo zoper predsednika Federal Reserve Jeroma Powlla. Na nevarnosti političnih pritiskov na neodvisne institucije zato opozarja profesor ekonomije Mitja Kovač. Po njegovem mnenju bi poseganje v ameriški Fed lahko imelo "katastrofalne posledice za zaupanje v dolar in globalni finančni sistem".
Mitja Kovač, profesor: 'Takšno poseganje je zelo nevarno in ima lahko katastrofalne posledice za zaupanje v ameriški dolar – in tudi za njegov položaj svetovne rezervne valute – ter s tem tudi za delovanje globalnega finančnega sistema.'
.webp){kind=icon}
