Slovenija viša subvencije za električne avte – pa jih sploh še potrebujemo?

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE) je aprila naznanilo nove subvencije za električne avtomobile. Po porabi sredstev iz Načrta za okrevanje in odpornost je junija predvidena objava novega javnega poziva iz sredstev Podnebnega sklada. Za električna vozila bo predvidenih novih 33 milijonov evrov sredstev. Po novem bo za avtomobile do 25 tisoč evrov subvencija znašala 7.800 evrov, nad 45 tisočakov pa se subvencioniranje zaključuje.

Preverili smo, kako ocenjujejo subvencije v industriji ter kako električne avtomobile subvencionirajo preostale evropske države. Osredotočili smo se na subvencije - vse evropske države ponujajo določeno finančno podporo za spodbujanje uvajanja električnih avtomobilov na trg.

Distributerji nove subvencije pozdravljajo

Distributerji so zadovoljni, da je bil vnaprej napovedan nov javni poziv, v katerem je za električna vozila predvidenih novih 33 milijonov evrov sredstev. Vmes je bilo med kupci nekaj negotovosti, je priznal Slavko Ažman, vodja poslovnega upravljanja pri družbi Porsche Slovenija. ''Pozdravljamo uvedbo nove kategorije do 25 tisoč evrov, ker večina proizvajalcev zdaj pripravlja ponudbo v tem cenovnem razredu.''

Glede ukinitve subvencije nad 45 tisočaki pa je dodal, da bi bilo treba proučiti, ali bi bilo bolj primerno znižanje subvencije namesto ukinitve. ''Lahko pride do precejšnjih pretresov na trgu.'' Poudarjajo, da morajo biti stvari čim bolj predvidljive, da funkcionirajo.

''Opozarjamo, da je treba te stvari narediti čim bolj enostavne. Ko začnemo dokazovati premoženjsko stanje, hitro pride do zapletov in podaljšanja postopkov,'' svari Ažman. Dodaja, da je z višjo subvencijo za cenejše avtomobile že vključena socialna komponenta.

Dudenhöffer: Subvencije niso več potrebne

Za komentar, kako ocenjuje slovenske subvencije električnih avtomobilov, smo se obrnili na ekonomista Ferdinanda Dudenhöfferja, ki vodi inštitut Center for Automotive Research (CAR). ''Zelo, zelo visoke,'' je zapisal. ''S temi subvencijami Slovenija podpira kitajske proizvajalce avtomobilov, kot je BYD. To je napačen pristop,'' je ocenil. Ažman imen ni omenjal. Povedal je, da je ena izmed možnosti, da bi bila maksimalna višina subvencije vezana tudi na določen odstotek vrednosti avtomobila.

Kar zadeva primerjavo cen, je Dudenhöffer ocenil, da so cene električnih avtomobilov zelo blizu cenam preprostih avtomobilov z motorjem z notranjim zgorevanjem. ''Državi ni več treba subvencionirati nakupa (električnega) avtomobila.''

Zanimalo nas je, kako bi bilo po njegovem mnenju najbolj smiselno spodbujati električne avtomobile. ''Mislim, da je polnilna infrastruktura pomembna za stranke, zato ne vlagajte denarja davkoplačevalcev v avtomobile. Vložite ga v infrastrukturo v mestih,'' opozarja Dudenhöffer. Naštel je rešitve za proizvodnjo energije, zeleno energijo in polnjenje. Po podatkih ACEA približno polovica držav članic EU ponuja spodbude za polnilno infrastrukturo.

Italija z najvišjimi subvencijami, ampak ...

Podatki Evropskega združenja avtomobilskih proizvajalcev (ACEA) kažejo, da trenutno najvišje subvencije ponuja Italija. Kupci lahko prejmejo do 11 tisoč evrov. Sledijo Ciper, Malta in Hrvaška, kjer je najvišja subvencija devet tisoč evrov, nato Slovenija, kjer je za najugodnejše avtomobile na voljo 7.800 evrov.

Nove sheme spodbud za nakupe se obnavljajo ali pa so v prenovi. Šest članic subvencij ne ponuja, kar je manj kot lani, ko jih je bilo osem, piše ACEA. V Evropi skupno osem držav ne nudi subvencij.

Države EU so v zadnjem letu in pol preoblikovale subvencije za električna vozila (EV); nekatere so se pomaknile stran od nakupnih spodbud k davčni ali ciljno usmerjeni podpori. V nekaterih državah so začeli uvajati pogoje o evropskem poreklu, da bi spodbudili lokalno industrijo.

Paradoks subvencioniranja razgradnje

Ažman pojasnjuje, da je pri subvencijah, ki so vezane na razgradnjo, težava to, da lastniki teh vozil niso tipični kupci novega električnega avtomobila. Gre za povsem drug cenovni razred. ''Lastnik golfa druge generacije, ki je vreden nekaj sto evrov, ne bo kupil novega električnega avtomobila, tudi če bo dobili subvencijo.'' Kot alternativo omenja lizinge in garancijo za ljudi z omejeno kreditno spodobnostjo.

Slovenija glede na višino subvencij pri njihovem podeljevanju ni pretirano zahtevna. Razen z vrednostjo vozila subvencije namreč ne pogojuje s krajem bivanja, z višino dohodkov ali poreklom avtomobila.

Italija cilja na šibkejše

Spodbuda v Italiji ni povsem primerljiva z drugimi državami, saj združuje tako subvencijo kot dodatek za razgradnjo starega avtomobila. Večina preostalih držav bonus za razgradnjo ponuja ločeno. V Italiji so prav tako do subvencije upravičeni ljudje, ki prebivajo v mestih. Ob tem pri podeljevanju upoštevajo kazalnik ISEE, ki upošteva letne dohodke gospodinjstva, premoženje in sestavo gospodinjstva. Kjer je kazalnik pod 30 tisoč evri, so upravičeni do polnih 11 tisoč evrov, pri tistih, kjer je kazalnik med 30 in 40 tisoč evri, pa devet tisoč evrov spodbude.

V Luksemburgu gledajo na porabo

Zanimivo in drugače od preostalih držav so se podeljevanja subvencije lotili v Luksemburgu. Spodbuda ni odvisna od premoženjskega stanja kupca, temveč od avtomobila - vendar ne od njegove vrednosti, ampak porabe. Električni avtomobili, kjer je poraba (po merilnem ciklu WLTP) pod 16 kilovatnimi urami na sto kilometrov (kWh/100 km), so upravičeni do maksimalne subvencije. Če je uradna poraba med 16 in 19 kWh/100 km, je subvencija tri tisoč evrov. Nad porabo 18 kWh/100 km subvencije ni mogoče dobiti.