Teden za nami je bil pester. Ameriški predsednik Donald Trump je upornemu Iranu najprej zagrozil z armagedonom, samo zato da si je pet pred dvanajsto premislil in sklenil začasno 14-dnevno premirje. Akrobacije ameriškega predsednika so na finančnih in surovinskih trgih pričakovano povzročile nadaljnje skoke in padce – delnice so se podražile, nafta pa pocenila. Vsaj približno, kajti tako kot je nejasno premirje in njegovi pogoji, so se temu primerno z veliko mero nihajnosti odzvali tudi trgi.
"Glede na dosedanje izkušnje, tako vojne v Ukrajini kot dogodkov v Gazi, je večja verjetnost, da bo to premirje kršeno, kot da bo dejansko vzdržalo vseh 14 dni," je o prekinitvi ognja med ZDA, Izraelom in Iranom dejala obramboslovka s FDV Jelena Juvan.
Ob vsem kaosu se Evropi ta vikend obeta nova runda klasičnega političnega obračuna med desnico in levico oziroma iliberalno skrajnostjo in liberalno sredino. Tokrat na Madžarskem, kjer bo Viktorja Orbana izzval opozicijski prvak Peter Magyar.
"Volitve so formalno še vedno demokratične: opozicijske stranke lahko kandidirajo in nihče ni zaprt ali umorjen. Vendar pa je sposobnost opozicije, da dejansko zmaga na volitvah, izjemno otežena, tako pravno kot neformalno," je politično dogajanje opisal raziskovalec Peter Techet.
Spet nazaj k vojni na Bližnjem vzhodu. Ta je sprožila zgodovinsko rast cen energentov, kar je na drugi strani pospešilo razprave in napore o alternativah, tudi jedrski energiji. Pri slednji se Slovenija pripravlja na gradnjo 2. bloka Jedrske elektrarne v Krškem. Vlada je prejšnji mesec odločila o začetku priprave državnega prostorskega načrta za JEK2
Preberi še
Trump zahteva odprtje Hormuške ožine pred pogovori med ZDA in Iranom
Delegaciji ZDA in Irana naj bi se v soboto sestali v Pakistanu.
pred 9 urami
Dušan Olaj: Če je bila vojna z Iranom potres, zdaj sledi še cunami
Intervju z direktorjem Duola Dušanom Olajem o posledicah vojne na Bližnjem vzhodu.
pred 11 urami
Stave na Iran sprožajo spor in sume notranjih informacij
Na platformi Polymarket je več kot 170 milijonov dolarjev stav na premirje med ZDA in Iranom odprlo vprašanja o notranjih informacijah in pravilih napovednih trgov.
09.04.2026
"Absolutno podpiram gradnjo JEK 2, sem pa skoraj prepričan, da v obstoječem sistemu funkcioniranja države Slovenije to ni izvedljivo v sprejemljivem času in za sprejemljiv denar. Vsak nov večji projekt v Sloveniji na žalost to samo potrjuje," je o strateškem energetskem projektu povedal profesor Rafael Mihalič z ljubljanske Fakultete za elektrotehniko.
"Južnokorejci in Kitajci dokazujejo, da to gre. V do skrajnosti zbirokratizirani Evropi pač ne," je povedal, kako se tem stvarem streže na drugih koncih sveta.
Vojna je v globaliziranem svetu kaj hitro pljusknila tudi na obalo slovenskih podjetnikov. "Če je bila vojna z Iranom potres, zdaj sledi še cunami," je o njenih posledicah dejal Dušan Olaj, direktor in ustanovitelj podjetja Duol, ki ima bogate izkušnje s poslovanjem na Bližnjem vzhodu. Trenutno ima Duol v zalivskih državah 10 aktivnih projektov.
Višje cene energentov vodijo v inflacijo in vsesplošne podražitve vsakdanjega življenja, zlasti hrane. "Že sedaj bi morali razmišljati o prelivanju cen tam okrog 10 do 15 odstotkov," je o teh dejala direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS Tatjana Zagorc.
Energetska kriza bo imela raznotere posledice tudi za avtomobilsko industrijo, ki ima na račun zelenega prehoda na elektriko že sama s seboj dovolj težav. Direktor južnokorejskega Hyundaija José Muñoz pa je izpostavil logistični vidik:
"Naše ladje smo preusmerili proti Rtu dobrega upanja," je povedal v intervjuju, pri čemer je mislil na južni vrh Afrike. "To pomeni precej daljše dobavne roke."
"Poskušamo uskladiti ponudbo in povpraševanje, pravočasno sprejemati odločitve in kar najbolje izkoristiti proizvodne zmogljivosti, da ne bi prihajalo do izpadov," je pojasnil Muñoz.
"A razmere so zelo zahtevne. Tako težko še ni bilo."
.webp){kind=icon}
