Operacija Spartan v bližini Irana: Kako bo vlada evakuirala Slovence z družinami

Od začetka bilateralne intervencije ZDA in Izraela v Iranu z dvojnim namenom strmoglavljenja režima islamistov in onemogočanja razvoja jedrskega orožja mineva skoraj 72 ur. Vodstvo Evropske unije oziroma Komisija je šele včeraj sklicala srečanje ministrov, kjer so med drugim razpravljali o skupnih evakuacijskih načrtih številnih državljanov članic, ki so obtičali v regiji.

Mednarodni politolog Faris Kočan pravi, da enostranski ameriško-izraelski napad brez vključitve ali naznanitve EU kaže, da Evropa "nima realnega vpliva na krizno upravljanje v širši regiji, nima odvračalne arhitekture ter da je sekundarni akter v zahodnem varnostnem krogu".

Odraz tega je, da je v regiji Perzijskega zaliva, zlasti v svetovno najprometnejših letalskih središčih Dubaju, Abu Dabiju in Dohi, v navzkrižnem ognju iranskega asimetričnega odziva ujetih na tisoče državljanov EU, med njimi tudi na stotine Slovencev, ki so zaradi zaprtega zračnega prostora brez možnosti vrnitve v domovino. Med njimi je po podatkih Ministrstva za zunanje in evropske zadeve MZEZ tudi dobrih sto Slovencev v Dubaju, podobno število pa še v Izraelu in dodatnih 200 v Združenih arabskih emiratih. Vsega skupaj naj bi v regiji obtičalo kar 800 Slovencev, pojasnjujejo na ministrstvu.

Zagotavljanje njihove vrnitve naj bi bila po ocenah stroke ura resnice za slovensko diplomacijo ter težo Slovenije in njenega ugleda v bližnjevzhodni regiji, na katero se je Mladika v zadnjih letih osredotočila in tja vlagala znatne diplomatske resurse. Kočan meni, da javnost "od pristojne ministrice oziroma predsednika vlade upravičeno pričakuje, da ima država vsaj tako dobre bilateralne kanale, da lahko uskladi evakuacijo ljudi, ki so obtičali".  

Čakajoč na Bruselj

"S partnerico in njenim sinom sva se vračali s počitnikovanja v JV Aziji, ko so naše letalo nad Kuvajtom v soboto zjutraj nenadoma preusmerili na letališče v Dohi," je za Bloomberg Adria povedala ena izmed v regiji ujetih Slovenk. Pravi, da se v hotelu, kamor so jih namestili in je od mednarodnega letališča Hamad oddaljen približno pol ure vožnje, občasno slišijo eksplozije iranskih povračilnih napadov in protizračne obrambe. "Zagotovo ni prijetno, a smo vsaj nastanjeni v hotelu, imamo hrano, vodo in internet, toda skrbi nas in ne vemo, kdaj in kako se bomo vrnili domov," pravi sogovornica, s katero je tudi devetletni otrok. Sodeč po zapisih na družbenih omrežjih in osebnih pričevanjih, je med zadržanimi turisti kar nekaj družin z majhnimi oziroma šolajočimi se otroki, saj je februar čas šolskih počitnic.  

"Trenutno potekajo priprave na varno vrnitev slovenskih državljank in državljanov iz ogroženih območij," so nam sporočili iz MZEZ, pri tem pa niso pojasnili, ali gre za dve čarterski letali, o katerih je včeraj govoril podpredsednik vlade Matej Arčon. Z Mladike poleg tega sporočajo, da so v stalnem stiku z državami članicami EU ter državami v regiji in bodo slovenske državljane "o možnih odhodih neposredno obveščali preko pristojnih veleposlaništev ter ministrstva".

Podpredsednik vlade je sicer zagotovil, da so v teku prevozi z avtobusi z vseh območij do glavnega mesta Omana (Maskat), od koder naj bi v naslednjih dneh iz Slovenije odletela dva oziroma trije čarterji. Neuradno so o tej nameri vlade na pristojnem ministrstvu izvedeli po poročanju medijev, medtem ko naj bi prvo letalo v regijo poletelo že danes. Kot so sporočili iz premierjevega kabineta, sta po današnjem letu jutri predvidena še dva. Vračanje v domovino bo potekalo organizirano in postopoma, ob upoštevanju varnostnih razmer. Prednost bodo imele družine z otroki.

Toda pojavljajo se vprašanja o koordinaciji prevozov in obveščanju o evakuvaciji po državah Zaliva razpršenih državljanov. Kot je dejala naša sogovornica, jih doslej ni kontaktiral nihče od pristojnih z MZEZ-a ali veleposlaništva Abu Dabija.

Pristojna ministrica Tanja Fajon je na omrežju X po uvodnih napadih objavila, da bo država, "če bo prišlo do skupne akcije (evakuacije na ravni EU op. p.) zraven". Medtem pa Evropska komisija še ni predstavila konkretnih načrtov obširnejše in usklajene evakuacije, zato nekatere države ukrepajo same. 

Predsednica komisije Ursula von der Leyen je na omrežju X od začetka spopadov objavila zgolj zapise o pogovorih in podpori regijskim voditeljem ter obsodbah iranskih povračilnih napadov in pozivih k deeskalaciji, prav nič pa o evakuacijskih strategijah in protokolih. Številni slovenski državljani, ki so obtičali v regiji, in njihovi svojci so se na družbenih omrežjih obrnili neposredno na evropske uradnike, ki pa na njihove pozive in vprašanja ne odgovarjajo.

Med državami, ki so zaradi neaktivnosti komisije sprožile lastne protokole, sta tudi Češka in Slovaška, ki sta včeraj napovedali evakuacijske lete v Egipt in Jordanijo. Češki premier Andrej Babiš je potrdil tri evakuacijske lete, dva iz egiptovskega Šarm el Šejka in enega iz Amana v Jordaniji. Sosednja Slovaška je včeraj prav tako najavila evakuacijski let iz Akabe v Jordaniji, ki naj bi hkrati pobral tudi nekaj čeških turistov.

"Mislim, da bi bila potrebna evakuacija na ravni EU, ki pa bo zelo kompleksna glede na veliko število državljanov EU, ki bivajo v regiji," o možnih scenarijih in njihovi izvedbi meni geopolitični strokovnjak Klemen Grošelj, ki pravi, da bo to resen preizkus operativne sposobnosti in vpliva slovenske diplomacije v regiji. Trenutno so resna opcija za evakuacijo Slovencev Savdska Arabija in njena letališča, pravi poznavalec. "A ta se bo, če se bodo napadi na naftno industrijo nadaljevali, zaprla."

Po njegovem bi bila ena od realnejših opcij prevoz ujetih Slovencev po kopnem v Savdsko Arabijo, kjer je zračni prostor zaenkrat še odprt, nakar pa bi jih s pomočjo transportnih letal Slovenske vojske prepeljali v domovino. Toda iranski droni so včeraj napadli rafinerijo Ras Tanura podjetja Saudi Aramco na vzhodu države. Največja savdska rafinerija nafte je po napadu začasno zaprta. Prav tako je Iran izvedel dronski napad na oporišče vojnega letalstva Združenega kraljestva Akrotiri na Cipru, ki je članica EU.

Vodja konzularnega sektorja na ministrstvu Viktor Mlakar je zaradi eskalacije dejal, da kopenske alternative zaradi poteka vojaških operacij slovenskim državljanom ne morejo priporočiti, saj ne morejo zagotoviti, da bi bila takšna pot varna. Državljanom zato svetujejo, naj ne zapuščajo stavb, naj ne bodo prisotni na nevarnih krajih, prav tako pa naj spremljajo tudi obvestila, če se bo zračni prostor odprl in se bodo pojavile možnosti za zapustitev države z letalom.

Operacija Spartan

Slovenija ima za prav takšne scenarije dve novi transportni letali, leonardo C-27J spartan, in dassault falcon 2000EX, s katerima razpolaga Slovenska vojska. Gre za večnamenski platformi, kar pomeni, da uporaba ne izključuje transporta civilistov, evakuacij ali humanitarnih misij. Pravzaprav je bila ena ključnih utemeljitev za njun nakup prav zmožnost t. i. dvojne rabe (dual-use), kar letalu omogoča, da v mirnodobnem času ali kriznih razmerah služi kot orodje za zaščito in reševanje državljanov.

Pravna in doktrinarna podlaga za uporabo letal je med drugim zapisana v ključnih strateških dokumentih obrambnega resorja. Resolucija o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2035 v poglavju o zmogljivostih letalstva izpostavlja potrebo po zagotavljanju taktičnega zračnega transporta za potrebe delovanja SV ter za podporo drugim državnim organom in mednarodnim obveznostim. Dokument navaja, da mora letalska komponenta zagotavljati odzivnost v primeru naravnih in drugih nesreč, kar vključuje evakuacijo ljudi s kriznih območij. Dodatno to področje ureja Srednjeročni obrambni program 2023–2028, ki specifično definira investicijo v letala spartan kot nujno za zagotavljanje stalne razpoložljivosti zmogljivosti za strateški in taktični transport, vključno z nalogami humanitarne asistence in medicinske evakuacije.

Dve novi transportni letali Slovenske vojske leonardo C-27J spartan v pripravljenosti. Foto: Bobo

V praksi to pomeni, da sta letali predvideni za izvajanje operacij NEO (Non-combatant Evacuation Operations), v katerih se letalo uporabi za umik civilistov z območij, kjer so ogrožena njihova življenja zaradi vojaških spopadov ali naravnih katastrof. Slednje vladi omogoča pravna podlaga Zakona o obrambi in Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki predvideva odredbo uporabe teh vojaških sredstev v civilne namene.

Predstavniki MORS-a so za Bloomberg Adria potrdili, da so letala pripravljena in na razpolago ter so se zmožna vklopiti v evakuacijsko akcijo, a da je to odvisno od usklajevanja MZEZ na širši politični evropski ravni. Protokoli pa naj bi bili po njihovem usklajeni "verjetno v naslednjih urah ali dneh". Vlada je včeraj na dopisni seji MORS-u naročila, naj zagotovi pripravljenost letal SV kot dodatno možnost za evakuacijo ujetih državljanov.

Relativno veliko Slovencev in drugih državljanov članic EU v regiji v času napada je poleg nesrečnega sovpadanja obdobja šolskih počitnic z začetkom vojne tudi posledica geostrateške irelevantnosti unije. Negotovost ujetih državljanov na Bližnjem vzhodu je namreč posledica tega, da evropski zavezniki v ameriško-izraelskem sobotnem napadu niso sodelovali niti niso bili o njem obveščenim, zato tudi niso pripravili evakuacijskih protokolov.  

O tem ne priča le nenadna preusmeritev leta naše sogovornice, ampak tudi incident z italijanskim ministrom za obrambo. Italijanski mediji so včeraj poročali, kako je minister Guido Crosetto v Dubaju v času začetka spopadov obtičal, ker Rim ni bil ustrezno obveščen o teh ključnih dogodkih.

Crosetto naj bi se naknadno v domovino vrnil z letalom, kar je sprožilo nadaljnje kritike, saj je na stotine Italijanov obtičalo v Dubaju. Da bi se izognil nadaljnjim kritikam, je minister pustil družino v Dubaju in se vrnil sam. Dejal je, da je let plačal iz lastnega žepa. "Plačal sem trikratno s svojim denarjem," je dejal in navedel, da je moral v Dubaj "zaradi osebnih razlogov".

 

Stroka: poraz evropske diplomacije

''Napad brez vključitve ali naznanitve evropskim silam v regiji, ki jo Evropa razume kot lastno interesno dvorišče, kaže, da so evropske sile marginalizirane,'' pravi mednarodni politolog Kočan. "Nekateri bi to razumeli kot žalitev, sam pa ocenjujem, da je to žalostno."

To je toliko bolj problematično, ker je EU neposredno izpostavljena dogajanju in negativnim posledicam prek migracij, energentov, transporta in terorizma, toda vzvodov vpliva na dogajanje nima, pravi, "to pa je klasičen primer geopolitične asimetrije".

Ameriško-izraelski napad je po oceni predavatelja na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani poraz evropske diplomacije, saj je EU tradicionalno zagovarjala nadzor jedrskega programa Irana in diplomatsko rešitev, potem ko se je evropska trojka o tem s Teheranom pogajala v imenu mednarodne skupnosti. "Če aktualni napad dejansko pomeni konec možnosti dogovora, potem je to poraz za evropske diplomatske napore in evropske politike nasploh," opozarja in pravi, da se EU tako spreminja v normativno silo brez realnega vzvoda.    

Vlada na preizkušnji

Kot je dejal Grošelj, je organizacija evakuacije slovenskih državljanov tudi preizkus učinkovitosti slovenske diplomacije. Ta je v zadnjih letih, zlasti po začetku vojne v Gazi, priznanjem Palestine in protiizraelskih sankcijah in tožbah, znatne napore usmerila v krepitev prisotnosti in odnosov s podobno mislečimi državami v regiji.

S svojim dvoletnim delovanjem v Varnostnem svetu Združenih narodov in priznanjem Palestine leta 2024 je Slovenija poglobila sodelovanje z nekaterimi arabskimi državami, katerih zunanje ministre je nedavno gostila na konferenci v Ljubljani. Krize, kot je trenutna, so običajno kritični trenutki, ko države 'unovčijo' svoj diplomatski prestiž, ugled in posledično vpliv, saj bo diplomatski kapital zdaj postavljen na realen preizkus pri vprašanju evakuacije državljanov.

"Ta situacija bi dejansko lahko pokazala, kakšen diplomatski kapital in prestiž ima Slovenija v regiji," meni Kočan. "Če do tega (evakuacije. op. p.) ne pride, to pomeni, da prestiž ni tako velik, kot se je prikazovalo v javnosti," sklene mednarodni politolog.

Novica je bila dopolnjena z novimi informacijami o pripravah na evakuacijo državljanov.