Arabski ministri v Ljubljani, Trumpov Odbor za mir v Washingtonu: reševanje vojn kot posel stoletja

Prvega januarja se je končal dvoletni mandat slovenskega članstva v Varnostnem svetu Združenih narodov. Mandat je zaznamovalo dramatično poslabšanje varnostnih razmer v svetu in razkroj multilateralizma v mednarodnih odnosih.

Slovenija je v ospredje svojega mandata v varnostnem svetu postavila prav slednje, mandat pa je kljub težavnim razmeram v mednarodnem okolju ocenila kot uspešen. S svojim delovanjem v organu ZN in priznanjem Palestine leta 2024 je poglobila sodelovanje z nekaterimi arabskimi državami, katerih zunanji ministri so se pred dnevi mudili v Sloveniji.

Z zunanjimi ministri Savdske Arabije, Bahrajna, Egipta in Jordanije se je srečal vrh slovenske politike. Tuji državniki so tudi poudarili, da si je treba za mir v regiji prizadevati na vse mogoče načine. Nujno je sodelovanje z ZDA, tako ministri, vključno z delovanjem v tako imenovanem Odboru za mir ameriškega predsednika Donalda Trumpa.

Političnemu srečanju na Brdu pri Kranju je sledila razprava v Ljubljani, katere so se udeležili zunanji ministri z izjemo savdskega. Razprava je potekala predvsem o Odboru za mir, ki so se mu pridružile arabske države, Slovenija pa je povabilo zavrnila.

Trumpov odgovor Združenim narodom

Ustanovitev Odbora za mir je nastavitev vzporednega operacijskega sistema za globalno upravljanje, ki neposredno izziva uveljavljeni red Združenih narodov, smo pisali na povezavi. A kar se na površini zdi kot diplomatska pobuda, ima v svojem jedru pragmatično ekonomsko logiko.

Odbor za mir namreč komercializira reševanja konfliktov, ki v zameno za plačilo zagotavlja prednostno vlogo pri obnovitvenih poslih, ko se ti zaključijo. Vstopnica za mizo svetovnih odločevalcev stane milijardo dolarjev, cilj pa ni le mir, temveč nadzor nad enim največjih infrastrukturnih projektov prihodnosti – obnovo Gaze.

Ameriški predsednik je v nedeljo povedal, da so člani odbora obljubili pet milijard dolarjev za obnovo vojno opustošene Gaze in se zavezali pošiljanju na tisoče ljudi kot del stabilizacijske enote. Odbor se bo prvič sestal v četrtek v Washingtonu.

Ali bo prinesel trajni mir ali ne, je vprašanje časa, za zdaj pa je videti, da je predsedniku Trumpu uspelo pridobiti naklonjenost voditeljev regionalnih držav, ki so pred dnevi obiskali Slovenijo. Na razpravi je slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon izpostavila, da je prekinitev ognja v Gazi sicer krhka, vendar obstaja. Dotaknila se je tudi razgradnje multilateralizma. "Za Slovenijo ni alternative učinkovitemu multilateralizmu, mednarodnemu pravu in humanitarnim načelom."

FotoBobo

 

Med govorci je bil tudi jordanski zunanji minister Ajman Husein Safadi, čigar država je v središču regionalnih prizadevanj za stabilnost. Jordanija je prav tako ena izmed držav, ki se je pridružila Trumpovemu Odboru za mir. Najprej je povedal, da je v Jordaniji, tudi po obisku kralja Abdulaha II. v oktobru, "veliko zanimanja za poglobitev odnosov".

"Vsi smo se trudili, da se agresija v Gazi konča. Prekinitev ognja je bila dosežena šele, ko je predsednik Trump predstavil svoj 20-točkovni mirovni načrt. Zdaj imamo prekinitev ognja. Da bi prešli od prekinitve ognja k stabilnosti in odpravljanju posledic vojne, moramo zagotoviti, da se načrt izvede v celoti. Odbor za mir je mehanizem, prek katerega naj bi se načrt izvajal. Pridružili smo se, ker želimo podpreti implementacijo načrta, ki lahko zaključi eno najtemnejših poglavij sodobne zgodovine," je povedal.

Na razpravi je bil tudi bahrajnski zunanji minister Abdullatif bin Rašid Alzajani. Njegova država je 1. januarja zamenjala Slovenijo v varnostnem svetu. "Bahrajn je soustanovitelj Odbora za mir in pridružili smo se, ker smo prepoznali prizadevanja in vodstvo predsednika Trumpa. Upamo, da bo to tlakovalo pot do pravične in sprejemljive rešitve."

"Edini načrt, ki je ponujal realno pot do konca vojne, je bil Trumpov. Ali dosega te tri kratkoročne prioritete? Upamo, da jih. Bi si želeli, da bi bili Palestinci vključeni v Odbor za mir? Absolutno. Vendar ali naj se ne pridružimo, ker Palestinci niso vključeni? Poglejmo alternativo. Izraelski premier Benjamin Netanjahu ni želel, da se načrt izvede niti da se Odbor za mir sploh sestane, ker živi od stalnega konflikta," je povedal jordanski zunanji minister Safadi.

Zunanji ministri arabskih držav so povedali, da so se za članstvo v Trumpovem odboru odločili predvsem zaradi pragmatizma: ustaviti pokol, ohraniti možnost končne rešitve in preprečiti nepopravljivo škodo. Končni cilj, tako zunanji minister Jordanije, je "trajen mir na podlagi rešitve dveh držav".

Bloomberg

 

Senca Irana

Med razpravo zunanjih ministrov so se v Omanu odvijali posredni pogovori med Američani in Iranci. Spomnimo, januarja so v času množičnih protestov v Iranu, ki jih je režim brutalno zatrl, ZDA poslale vojaške ladje pred obale Islamske republike. Napetosti v regiji ostajajo.

"Naš glavni cilj je deeskalacija. Egipt, Jordanija, Bahrajn in druge države v regiji imamo več kot dovolj kriz. Ne potrebujemo še ene regionalne vojne na Bližnjem vzhodu zaradi napada na Iran. Zato vlagamo več naporov v umirjanje razmer in verjamemo, da lahko diplomacija deluje," je povedal egiptovski zunanji minister Badr Abdelati.

Minister Abdelati je pozdravil srečanje v Omanu in izrazil upanje, da mu bodo sledila nadaljnja neposredna pogajanja med obema stranema, kjer bodo poskušali premostiti razlike. "Zgodovina nas uči, da vojaške rešitve ne obstajajo – obstajajo le diplomatske. Vojaške poteze povečujejo eskalacijo in praviloma ustvarijo več problemov, kot jih rešijo."

Vloga Evropske unije

Egiptovskega ministra so vprašali, ali Evropska unija naredi dovolj in kaj bi morala storiti. "EU lahko naredi več. Ima vzvode in lahko vpliva na strani v konfliktu. Lahko uporablja pritisk, da se stvari premaknejo naprej. Prva prioriteta je utrditev prekinitve ognja. Druga je polna izvedba druge faze Trumpovega načrta: zlasti umik izraelskih sil iz Gaze ter neoviran in povečan dotok humanitarne pomoči," je povedal in doda, da je EU zelo pomembna tudi pri "medicinski oskrbi, obnovi in rekonstrukciji".