Strm padec ključne madžarske delnice nakazuje težave za Viktorja Orbana

Podjetje 4iG Nyrt je dolga leta veljalo za enega simbolov gospodarske politike Viktorja Orbana, razvejano skupino na področju telekomunikacij in obrambe, katere delnica je vztrajno pridobivala vrednost. Zdaj pa se slika hitro spreminja, saj tečaj močno pada, kar nakazuje, da vlagatelji vse bolj računajo na konec 16-letne vladavine madžarskega premierja.

Od vrha leta 2025 je delnica izgubila okoli polovico vrednosti in izbrisala del predhodne rasti, ki je v najboljšem obdobju presegla tudi 500 odstotkov. Padec se je še okrepil, ko so javnomnenjske ankete začele kazati, da bi Orban lahko izgubil prihajajoče volitve.

Padec pomeni pomembno prelomnico za podjetje, ki je dolga leta veljalo za enega ključnih simbolov državne gospodarske strategije. Njegova rast je bila v veliki meri pogojena z javnimi naročili in posli, sklenjenimi ob podpori oblasti. Zato se med vlagatelji vse bolj pojavlja vprašanje, ali bi se lahko 4iG po volitvah 12. aprila, v primeru menjave oblasti, znašel pod precej večjim pritiskom in nadzorom.

"4iG je tipičen primer madžarskega modela gospodarstva, ki je močno povezan z državo," poudarja Jozsef Peter Martin, direktor Transparency International na Madžarskem. "Uspeh podjetij pogosto ni rezultat tržne konkurence, temveč dostopa do državnega financiranja, pogodb in regulatorne podpore." Če bi podjetje to podporo izgubilo, bi to zanj pomenilo resen udarec, še dodaja.

Podjetje je v zadnjih letih postalo eden osrednjih simbolov Orbanove gospodarske strategije, hkrati pa tudi odraz njegovih povezav z vplivnimi krogi okoli Donalda Trumpa. Med njimi izstopata milijarder Elon Musk in Richard Grenell, nekdanji ameriški odposlanec za Balkan, ki se je lani pridružil 4iG kot svetovalec.

V družbi poudarjajo, da je padec delnice predvsem posledica kratkoročnih reakcij trgov na politično negotovost doma in v tujini. Po njihovem mnenju gre bolj za odraz trenutnega razpoloženja vlagateljev kot za spremembo poslovnih temeljev.

Ob tem ostaja razplet volitev negotov, saj so se ankete v preteklosti že večkrat izkazale za nezanesljive, čeprav trenutno večinoma napovedujejo zmago opozicije. K razprodaji delnic lahko prispevajo tudi širši tržni dejavniki, kot so umikanje vlagateljev iz tveganih naložb ob zaostrovanju razmer na Bližnjem vzhodu ter unovčevanje dobičkov po obdobju močne rasti tečajev.

Indeks delnic trgov v razvoju je prejšnji mesec močno upadel, in sicer za 13 odstotkov, kar je največji zdrs po letu 2020. Tudi budimpeški indeks BUX je marca izgubil 4,1 odstotka, pri čemer je pomemben del padca prispeval prav 4iG, ena najizrazitejših letošnjih zgodb na madžarski borzi, ki je v tem obdobju zdrsnila za 26 odstotkov.

Po padcu tečaja podjetje vlagateljem pošilja pomirjujoča sporočila o nadaljnjem poslovanju. Izpostavljajo, da imajo za približno 3,5 milijarde evrov naročil na področju obrambe in vesolja, hkrati pa načrtujejo prodajo deleža v obrambnem podjetju, s čimer želijo okrepiti svojo mednarodno prisotnost.

Podjetje pod močnim vplivom države

Ko je pred osmimi leti vodenje prevzel Gellert Jaszai, tesni zaveznik Viktorja Orbana in večinski lastnik, je bil 4iG še razmeroma majhen ponudnik IT-storitev z vrednostjo okoli 20 milijonov dolarjev. Danes je zrasel v skupino, vredno približno 2,3 milijarde dolarjev, ki poleg telekomunikacij deluje tudi v obrambni in vesoljski industriji ter sodeluje z družbami, kot so Lockheed Martin, Axiom Space in Rheinmetall.

Lastništvo podjetja je precej skoncentrirano, trgovanje z delnico pa razmeroma skromno, zato je njen tečaj lahko zelo občutljiv na večje premike v obe smeri. Pokritost s strani analitikov je omejena, saj podjetje spremlja le en borzni posrednik, Wood & Co. Po besedah trgovcev gibanje delnice pogosto narekujejo predvsem lokalna pričakovanja in spremembe v političnem okolju.

Na Madžarskem 4iG velja za podjetje, ki je močno vpeto v politično okolje. Jászai je poleg vloge v podjetju tudi vladni odposlanec za mednarodne poslovne odnose. Leta 2024 ga je Orban vključil v delegacijo na obisku v Mar-a-Lagu, kjer so potekali pogovori s predstavniki Donalda Trumpa in Elonom Muskom. Po objavi fotografije s srečanja je delnica podjetja hitro pridobila vrednost.

Budimpeška borza. Foto: Akos Stiller/Bloomberg

 

Vzpon 4iG je bil tesno povezan z nizom prevzemov, ki so potekali ob podpori države. Med ključnimi je bil prevzem družbe Antenna Hungaria, kar je še dodatno zabrisalo mejo med javno infrastrukturo in zasebnim lastništvom.

Podjetje je med širitvijo sklepalo tudi pomembne posle z lokalnimi podružnicami Vodafona in z nemškim Rheinmetallom, ki ima danes približno 25-odstotni delež. Vstop Rheinmetalla sovpada z Orbanovim širšim poudarkom na razvoju obrambnega sektorja.

Hitro širjenje je podjetje financiralo predvsem z dolgom. Ta danes znaša približno 1,3 bilijona forintov oziroma okoli 3,6 milijarde evrov, zadolženost pa se približuje petkratniku operativnega dobička, kažejo podatki agencije Scope Ratings. Podjetje je sicer že podaljšalo zapadlost obveznic, večji preizkus refinanciranja pa ga čaka v začetku naslednjega desetletja, okoli leta 2031.

Politična tveganja pred volitvami

Ker so volitve tik pred vrati, vlagatelji vse bolj ocenjujejo, kako bi lahko sprememba oblasti vplivala na 4iG. Opozicijski voditelj Peter Magyar in njegova stranka Tisza sta napovedala, da bi ob morebitni zmagi razveljavila prenos državnih deležev v obrambnih podjetjih na 4iG.

Po ocenah analitikov bi lahko nova oblast večji poudarek namenila spodbujanju konkurence. To bi pomenilo spremembo okolja za podjetja, ki so v zadnjih letih rasla tudi zaradi omejene konkurence, in bi jih lahko izpostavilo večjemu pritisku na trgu.

Čeprav zaradi pravnih omejitev hitri in neposredni posegi niso verjetni, bi lahko že manjše spremembe pri javnih naročilih in regulaciji pomembno vplivale na poslovanje podjetij, kot je 4iG.

Magyar je podjetje že prej javno kritiziral. Lani junija je napovedal prodajo svojih delnic 4iG kot izraz nasprotovanja Orbanovim načrtom, da bi podjetje postalo osrednji igralec v madžarski obrambni industriji.

"Pri tem ne bom sodeloval," je takrat zapisal na družbenih omrežjih. "Varnost države ne more biti prepuščena dvomljivim oligarhom."