Nemci po novem v pokoj pri 73 letih?

Če bi po padcu Berlinskega zidu Vladimir Putin še naprej živel v Dresdnu, bi šele predvčerajšnjim izpolnil pogoj za upokojitev v Nemčiji. Tako bi bilo, če bi bil že sprejet najnovejši predlog ekonomskih svetovalcev nemške vlade o drastičnem zvišanju starostne meje za upokojitev.

Medtem ko so zunanjepolitični analitiki prejšnji torek skrbno spremljali, kateri svetovni voditelji so predsedniku Ruske federacije čestitali ob njegovem 73. rojstnem dnevu, so se ekonomski novinarji v Nemčiji prav tako ukvarjali s številko 73 - a kot morebitno novo starost za upokojitev. Medtem ko se lahko Putin v Rusiji upokoji že pri 62 letih (pri čemer se zdaj meja za upokojitev moških postopoma zvišuje na 65 let), Nemčija resno razmišlja o tem, da bi sedanjo starostno omejitev z zdajšnjih okoli 67 let prestavila v poznejša leta. Poleg tega se razmišlja o zvišanju obveznih prispevkov za pokojninsko zavarovanje za zaposlene z višjimi dohodki, hkrati pa tudi o zmanjšanju trenutnih standardov socialnega zavarovanja z ukinitvijo določenih ravni zdravstvene oskrbe.

Upokojitev šele pri 73 letih

Prav teh 73 let bi morala biti nova starost za upokojitev v Nemčiji, navaja novo strokovno poročilo vodilnih nemških ekonomistov. Ti menijo, da je to nujno za "zagotavljanje vzdržnosti" nemškega pokojninskega sistema, ki je vse bolj pod pritiskom demografskih sprememb, daljšega pričakovanega življenja Nemcev in šibke rasti produktivnosti v gospodarstvu, ki stagnira.

"Morali bomo delati dlje, če želimo ohraniti obseg (in trenutne standarde nemškega) socialnega zavarovanja, hkrati pa ne nalagati še več bremen prihodnjim generacijam. Starostna meja za upokojitev mora biti povezana s pričakovano življenjsko dobo," se glasi sklep študije, ki poudarja, da se bo v Nemčiji delež oseb, starejših od 67 let, do leta 2030 povečal za približno tretjino.

Bloomberg

 

Trenutno v Nemčiji pride na vsakega upokojenca nekaj manj kot dve zaposleni osebi. Po oceni te skupine ekonomistov se bo, ko se bo delovna sila v Nemčiji zmanjševala, razmerje med zaposlenimi in upokojenci še poslabšalo — torej bo manj delavcev moralo financirati več pokojnin. Da bi ohranili to krhko ravnotežje v času, ko se bo množično upokojevala t. i. generacija »baby boom«, nemški strokovnjaki predlagajo postopno zvišanje starostne meje za upokojitev na 73 let do leta 2060.

Čeprav je to v nemški javnosti povzročilo šok, podobne študije so obstajale že prej. Pred skoraj desetimi leti je Inštitut za nemško gospodarstvo objavil študijo, v kateri je predlagal, da se starostna meja za upokojitev zviša na 69 let do leta 2030, na 71 let do leta 2035, in na 73 let od leta 2041 naprej.

Takratna vlada Angele Merkel teh daljnosežnih predlogov ni upoštevala, a so se ti letos ponovno pojavili z vlado Friedricha Merza, ki meni, da je podaljšanje delovne dobe edini način, da se prepreči kolaps pokojninskega sistema.

Demokratično-krščanska ministrica za gospodarstvo Katherina Reihe (CDU) je pred nekaj tedni že sprožila kontroverze, ko je pozvala k čimprejšnjemu podaljšanju delovne dobe na 70 let, novi predlog svetovalne skupine pa gre korak dlje, saj starostno mejo za upokojitev povezuje s pričakovano življenjsko dobo in to utemeljuje z vse večjimi gospodarskimi izzivi, s katerimi se Nemčija sooča.

»Gospodarski učinek stagnira že vrsto let, medtem ko primerljive ekonomije rastejo bistveno bolj dinamično,« navaja poročilo, katere ukrepi naj bi preprečili kolaps pokojninskega sistema, poroča nemški tabloid Bild. »Delali bomo morali dlje, če želimo ohraniti naš socialni sistem.«

Danska kot vzor

Nemški ekonomisti opozarjajo na Dansko kot uspešen primer, kjer je starostna meja za upokojitev od leta 2006 vezana na pričakovano življenjsko dobo, ko je znašala 65 let. Do leta 2040 se bo zvišala na 70 let, kot je maja letos odločil danski parlament.

Bloomberg

 

S svojo fleksibilno starostno mejo za upokojitev Danska ni več izjema, saj so se po tem zgledu podale tudi Nizozemska, Švedska in Finska. Danski model bi v Nemčiji pomenil še hitrejše premike upokojitvene starosti kot na Danskem, saj je trenutno povprečna življenjska doba žensk 83,5 leta, moških pa 78,9 leta. Povprečno moški v Nemčiji prejemajo pokojnino nekaj manj kot 19 let, ženske pa okoli 22 let.

Ekonomisti poudarjajo, da bo odlašanje s temi reformami le otežilo prilagoditev kasneje, pri čemer dodajajo, da bi neukrepanje neizogibno pripeljalo do višjih davkov, večjih zmanjšanj pokojnin ali obojega.

Vendar pa gre tudi za občutljivo politično temo, ne samo zato, ker se trenutna koalicija krščanskih demokratov (CDU-CSU) in socialnih demokratov (SPD) v koalicijski pogodbi zavezala, da ne bo spreminjala starostne meje za upokojitev, temveč tudi zato, ker so upokojenci velika skupina volivcev.

Upokojenci še vedno delajo

CDU je zato najprej predstavila načrte za novo "aktivno upokojitev", ki upokojencem omogoča, da se vrnejo na delovno mesto in zaslužijo do 2.000 evrov brez davkov. Po drugi strani pa je SPD previdna glede tega načrta, še posebej če je povezan s pritiskom za zvišanje starostne meje za upokojitev. Prav SPD je v prejšnji vladi nekdanjega kanclerja Olafa Scholza dovolila ljudem, da se lahko upokojijo s polno pokojnino že pri 63 letih, če so zbrali 45 let pokojninskega staža.

Vendar pa je veliko vprašanje, koliko bi ta novost "aktivne upokojitve" pravzaprav spremenila, saj se v Nemčiji že povečuje število upokojencev, ki še vedno delajo. Več kot 1,1 milijona ljudi, starejših od 67 let, še vedno dela, kar je 51.000 več kot lani in predstavlja rekord v zgodovini države. Večina upokojencev, ki nadaljujejo z delom, to počne zaradi finančne nuje, saj se pokojnine izkazujejo za nezadostne za dostojne življenjske pogoje.

Bloomberg

 

"Danes dela toliko upokojencev kot še nikoli doslej," je začudena voditeljica levičarske opozicijske stranke BSW Sahra Wagenknecht, v nasprotju z generalnim sekretarjem vladajoče CDU Carstenom Linnemannom, ki meni, da je upokojencev, ki še delajo, še vedno premalo.

Trenutno se v Nemčiji povprečno upokoji pri dobrih 65 letih, vendar bodo pravila v naslednjih petih letih privedla do tega, da se bodo vsi upokojili šele pri 67 letih.

Nemški ekonomisti opozarjajo, da bo načrt "aktivne upokojitve« malo spremenil nemško demografsko-pokojninsko časovno bombo, ki je lani pomenila, da je nemški državni pokojninski sklad izplačal 402,8 milijarde evrov pokojnin, pri čemer je imel za 800 milijonov evrov manj prihodkov.

Kaj želijo nemški upokojenci

V nasprotju z oblastmi bi se večina Nemcev (okoli 63 odstotkov) raje upokojila pri 63 letih ali prej, kaže študija, ki jo je lani jeseni izvedla neprofitna Demografska mreža. Glede na to priporočilo ekonomskih strokovnjakov, da se upokojitev poveže s pričakovano življenjsko dobo - slediti danskemu modelu - verjetno ne bo naletelo na veliko navdušenja, ocenjuje münchenski list Abendzeitung.

Sindikat in združenja uporabnikov socialne zaščite se povečevanju pričakovane življenjske dobe s starostjo upokojitve upirajo ter poudarjajo, da je takšen predlog nepravičen — ne za profesorje, temveč za gradbene delavce, ki se morajo zgodaj upokojiti in ne morejo najti druge zaposlitve v poznejših letih.

Bloomberg

"Takšni predlogi so ekonomsko enostranski, družbeno nepravični in brez domišljije," pravi Verena Bentele, predsednica Bavarskega združenja uporabnikov socialne zaščite VdK.

Zvezno nemško sindikalno združenje DGB opozarja, da se s tem predlogom v ozadju pravzaprav "znižujejo pokojnine".

"Tisti, ki dolgo in vestno delajo, imajo bistveno manj možnosti, da doživijo starost v dobrem zdravju," poudarja DGB v izjavi, kjer izpostavljajo, da to dokazujejo dejstva: ljudje z dolgo delovno dobo in stresnimi pogoji dela umirajo precej prej kot povprečno prebivalstvo. "Preprosto povedano, to pomeni, da imajo manj časa, da resnično uživajo v svoji pokojnini."

Poleg tega predsednica VdK Bentele predlaga, da se namesto podaljšanja delovne dobe pokojninski sistem finančno okrepi tako, da bi bilo zakonsko pokojninsko zavarovanje obvezno za vse zaposlene, vključno s politiki in državnimi uslužbenci, ki po trenutnih predpisih niso zavarovani, a imajo zagotovljeno pokojnino.

Vodje nemških ekonomistov takšne predloge takoj zavračajo, pri čemer kot argument navajajo, da imajo državni uslužbenci v povprečju daljšo življenjsko dobo kot povprečno prebivalstvo, kar pomeni, da bi bili dlje časa upokojenci. Po njihovem mnenju bi to še povečalo obremenitev pokojninskega sistema.

Slovenija prva v trendu

V regiji Adria se je evropskemu trendu podaljševanja delovne dobe državljanov prva pridružila Slovenija, in to predvsem zato, ker spada med članice EU, kjer se v pokojnino odhaja najzgodnejše. V Sloveniji se bo starostna meja za upokojitev postopoma zvišala z 62 na 67 let, pri čemer bo še vedno možnost predčasne upokojitve za tiste, ki imajo zbrane 40 let delovne dobe.

To je tudi občutljiva politična tema za hrvaško politično vodstvo, ki že dlje časa zanemarja priporočila Svetovne banke in Evropske komisije, da se ob vsaki analizi hrvaškega pokojninskega sistema predlaga zvišanje upokojitvene starosti. V zadnji analizi je Svetovna banka ponovno pozvala uradni Zagreb, naj razmisli o zvišanju upokojitvene starosti — celo do 72. leta življenja.

V Bosni in Hercegovini (BiH) praktično obstajata dva pokojninska sistema, ki imata podobna pravila o upokojevanju pri 65 letih in z najmanj 15 leti delovne dobe, vendar se soočata z enakimi težavami. Verjetno največji izziv, s katerim se soočata oba entiteta, je vse očitnejši pomanjkanje zaposlenih in presežek upokojencev, zaradi česar sta pokojninska sistema na robu vzdržnosti.

Bloomberg

 

V Srbiji uradniki ne omenjajo dviga starostne meje za upokojitev, temveč se še vedno izvaja pokojninska reforma, začeta leta 2015, ki je omogočila upokojitev vsakomur s 45 leti delovne dobe, ne glede na starost, ter da se do leta 2032 postopoma dvigne starostna meja za upokojitev žensk in jo izenači z moškimi, ki se upokojujejo pri 65 letih starosti in najmanj 15 letih pokojninske dobe.

Glavni problem srbske pokojninske blagajne je, da se za izplačilo pokojnin še vedno namenja ogromno denarja iz državne blagajne, saj prispevki zaposlenih niso dovolj. Že približno 30 let so transferji iz državnega proračuna v Pokojninski in invalidski sklad stalna praksa. V nekaterih preteklih letih so ti znašali tudi 30 do 40 odstotkov izdatkov sklada PIO, vendar se je v zadnjih letih delež znižal na okoli dvajset odstotkov.

Podoben problem je še bolj izrazit v Severni Makedoniji, kjer iz državnega proračuna prihaja več kot 35 odstotkov denarja, potrebnega za pokojnine, kar je lani znašalo kar 1,4 milijarde evrov.

V tem pogledu države območja Adria spominjajo na Nemčijo, ki je v preteklih letih okoli 30 odstotkov izdatkov za pokojnine dopolnjevala iz proračuna, ker prispevki niso zadostovali, danes pa je ta delež približno dvajset odstotkov.

Po ocenah opazovalcev postaja jasno, da bodo vladne elite po vsej Evropi morale reševati isto pokojninsko "časovno bombo", vendar se zavedajo, da bodo takšne reforme mnogim pomenile tudi izgubo oblasti na naslednjih volitvah.