Bruselj pripravlja opomin Nemčiji, je lahko naslednja Slovenija?

Evropska komisija razmišlja o uradnem opominu Nemčiji zaradi njenega naraščajočega proračunskega primanjkljaja, kar bi lahko še poslabšalo težave največjega gospodarstva EU, poroča portal Euractiv. Komisija bi lahko 3. junija predlagala začetek tako imenovanega postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem. To pomeni, da bi lahko Bruselj Nemčiji naložil globe, še piše Euractiv. Vlada Friedricha Merza povečuje porabo zaradi naložb v infrastrukturo in obrambo.

S tem želijo zagnati gospodarstvo, ki je po dveh letih krčenja v 2025 končno doseglo rast, čeprav je bila nizka. Iz nemškega sveta za stabilnost so v ponedeljek opozorili, da Berlin tvega kršitev proračunskih pravil EU. Svet pričakuje, da bo nemški proračunski primanjkljaj letos dosegel 4,25 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), porabe pa se bo povečala za šest odstotkov. Obe številki kljub nacionalni izstopni klavzuli za vojaške izdatke presegata omejitve dolga EU. Napoveduje še, da bo skupni javni dolg do konca leta znašal 66,5 odstotka BDP.

Kaj je postopek odprave presežnega primanjkljaja? Postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem (EDP) je mehanizem EU za nadzor javnih financ držav članic, katerega cilj je zagotoviti fiskalno disciplino in stabilnost evrskega območja. Je del širšega Pakta za stabilnost in rast. EDP se lahko sproži, če država članica krši eno ali obe ključni fiskalni pravili. To je, če javni primanjkljaj preseže tri odstotke BDP in če javni dolg preseže 60 odstotkov BDP. Dolg nad 60 odstotki BDP še ne pomeni sprožitve postopka. Ključno je, da se dovolj hitro zmanjšuje.

Nemčija se je lani za las izognila postopku odprave čezmernega primanjkljaja. Komisija je ugotovila, da je bila njena napovedana kršitev 3-odstotnega praga v celoti posledica povečanja obrambnih izdatkov. Letos pa kršitve 3-odstotne omejitve morda ne bo mogoče pojasniti z obrambnimi izdatki, še piše Euractiv. Viri, ki niso želeli biti imenovani, so povedali, da bi lahko začetek postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem upravičili nižji davčni prihodki od napovedanih in višja državna poraba od napovedane.

Tudi Slovenija s primanjkljajem nad tremi odstotki

Slovenska vlada je za državni sektor v proračunu v 2026 predvidela primanjkljaj v višini 2,9 odstotka BDP. V dokumentih, poslanih v Bruselj, pa so poslali bistveno višji primanjkljaj – okoli 3,4 odstotka BDP. Kot je povedal finančni minister Klemen Boštjančič, gre predvsem za posledico tekoče porabe države. Vlada v odhodu naj bi zagotovila dodatne prihranke v višini 0,5 odstotne točke BDP.

Javni dolg Slovenije je v 2025 bil višji od nemškega pri 65,7 odstotka BDP. V Nemčiji je delež javnega dolga lani znašal 63,5 odstotka BDP. Zato se pojavlja vprašanje, ali lahko podoben kot Nemčija, prejme tudi Slovenija. Spomnimo, Evropska komisija je slovensko vlado novembra opozorila, da njen proračunski načrt za leto 2026 tvega neskladnost z največjo dovoljeno rastjo neto odhodkov v fiskalnih pravilih EU. Kot razlog za to so navedli dodatne izdatke, ki izhajajo iz obveznega zimskega regresa.

Bo Italija z vrha izrinila Grčijo?

Delež javnega dolga v razmerju z BDP je še vedno bistveno nižji od povprečja EU ali evrskega območja. Najvišji javni dolg v odstotkih BDP ima Grčija. Do konca leta pa naj bi jo na neslavnem mestu zamenjala Italija. To kažejo napovedi vlade v Rimu in tudi nedavne ocene Mednarodnega denarnega sklada (MDS). Po podatkih iz osnutka proračunskega načrta Italije, naj bi se italijanski javni dolg leta 2026 povečal na 138,6 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kar je več kot 137,1 odstotka leta 2025.

Nasprotno pa grška agencija za upravljanje javnega dolga pričakuje, da se bo Grčiji javni dolg zmanjšal s 146,1 odstotka leta 2025 na 136,8 odstotka BDP. Najnovejša gospodarska napoved MDS navaja podobne številke. Po napovedi MDS naj bi razmerje med dolgom in BDP Italije leta 2026 doseglo 138,4 odstotka, za Grčijo pa 136,9 odstotka.