Zgodbe tedna: vojna v Ukrajini, 'prepočasni' Powell, delo upokojencev

Mirovna pogajanja za končanje vojne v Ukrajini se v nasprotju z napovedmi opazovalcev pred petkovim srečanjem med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in ruskim kolegom Vladimirjem Putinom odvijajo s svetlobno hitrostjo. Še pred manj kot tednom dni je bila edina stvar, ki je bila pred vrhunskim srečanjem voditeljev gotova, ta, da zamenjave ukrajinskega ozemlja v zameno za prenehanje spopadov pod ruskimi pogoji ne bo.

Tako je po prepričevanju evropskih voditeljev zatrjeval Trump in kljuboval ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Zdaj, le nekaj dni zatem, so predpogoj ruske strani, pervoprichiny, kakor Putin imenuje 'temeljne vzroke' za ukrajinsko krizo, sprejele vse vpletene strani. Vsaj kot izhodišče za začetek pogajanj. A simbolika, še bolj pa negiranje mednarodnega prava, je nadvse zgovorna. 

Bližajoči konec vojne in ozemeljska delitev Ukrajine poraja več vprašanj kot pa odgovorov. Kakšna bo povojna prihodnost Ukrajine in predvsem, kdo in na kakšen način bo po treh letih in pol razdejani državi omogočil ekonomsko okrevanje?

Delitev vojnega plena?

Začetek leta Evropi, poletje Wall Streetu. Kaj pa preostanek 2025?

Letošnja kondicija ameriških in evropskih delniških trgov jasno kaže na vse večji vpliv geopolitike. Ta je, zlasti v ZDA, že primerljiv z vplivom monetarne politike, se pravi določanja obrestnih mer, ki so glavni vzvod za vplivanje na gospodarstvo in posledično trge. Pravzaprav je monetarna politika vse bolj reakcionarna, se pravi odzivajoča, ne pa proaktivna, česar si pri uresničevanju svoje agende America First želi ameriški predsednik.

Tako so ameriški delniški indeksi v prvi polovici leta 2025 zabeležili skromne rezultate, medtem ko so jih evropski trgi prehitevali. Po podatkih, ki jih je zbral Bloomberg, je bilo po polovici leta osem od desetih najbolj donosnih borz na svetu evropskih. Na vrhu je kraljeval nemški indeks DAX z več kot 30-odstotno rastjo (v dolarjih), zraven pa so bili obrobni trgi Slovenije, Poljske, Grčije in Madžarske. Vseevropski indeks Stoxx 600 je ameriškega S&P 500 junija presegal za rekordnih 18 odstotnih točk.

Potem je sledil poletni preobrat.

MAGA agenda čaka na 'prepočasnega' Powlla: bo ta rezal ali ne?

"Pričakujemo lahko, da bo Trump še naprej pritiskal na Fed, naj zniža obrestne mere, vendar ne zaradi tega, ker bi bil prepričan, da bi to pomagalo ameriškemu gospodarstvu, ampak zato, ker se bo to lahko spopadlo z geopolitičnimi izzivi," pred srečanjem ameriških centralnih bankirjev v Jackson Holu meni ustanovitelj in analitik agencije Pangaea Policy Terry Haines.

Opredeljujoča značilnost Trumpove predsedniške administracije je, da so vse (makro)ekonomske odločitve geopolitične in obratno, presečna točka pa so carine. "Tekma, ki je resna, se odvija na področjih strateških investicij, vse od umetne inteligence in proizvodnje električne energije do industrijske proizvodnje, kjer ZDA iščejo prednost v bitki za kapital, delovna mesta in tehnološko vodstvo," vlogo geoekonomije pojasnjuje borzni analitik Lojze Kozole iz borznoposredniške hiše Ilirika.

Na simpoziju v Jackson Holu o obrestnih merah Jerome Powell; kakšna so pričakovanja?

Na kaj se pripravlja Warren Buffett? Z analitiki smo analizirali njegov portfelj

Warren Buffett se konec leta poslavlja z vrha Berkshire Hathawaya (nasledil ga bo Greg Abel), še naprej pa ostaja pod budnim očesom vlagateljev, ki podrobno spremljajo vsak njegov korak. To ni nič nenavadnega, saj je prerok iz Omahe, kot mu pravijo, skozi svojo dolgo vlagateljsko pot znal izvohati dobre priložnosti, ki so njemu in marsikomu drugemu prinesle ogromno bogastvo.

Vrh obrazca

Na spletni strani Guru focus redno spremljajo portfelj Warrena Buffetta in Berkshire Hathawaya, zadnji javno dostopen je datiran s 30. junijem 2025 in temelji na obrazcu 13F, predloženem Komisiji za vrednostne papirje in borzo (SEC). Po zadnjih podatkih portfelj sestavljajo delnice 41 (ameriških) družb, vse skupaj vrednih več kot 257 milijard dolarjev.

Med posameznimi družbami po deležu v portfelju izstopa Apple.

Višja starost, manj ur dela? Bo novi zakon za starejše deloval?

Zakon, ki med drugim omogoča krajši delovni čas za starejše zaposlene, je dvignil precej prahu. Ali bodo delodajalci dovolili starejšim, da delajo manj?

Sprememba zakona o urejanju trga dela uvaja tako imenovani sistem 80/90/100 za zaposlene, starejše od 60 let. Ti se bodo lahko z delodajalcem dogovorili, da delajo zgolj 80 odstotkov časa, ob tem prejemajo 90 odstotkov plače, socialne pravice pa se jim priznajo, kot da delajo 100-odstotni delovnik.

Zakon je junija sprejel državni zbor in bo začela veljati z naslednjim letom.

Depositphotos

 

Zakaj upokojenci ne smejo delati neomejeno število ur?

Predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak je komentiral krajši delovnik za starejše, ki ga prinaša sprememba zakona o urejanju trga dela. "Ko zaradi demografskih izzivov močno primanjkuje domačih talentov, bi bilo morda namesto spodbujanja, da aktivna populacija pred upokojitvijo dela manj, primerneje spodbujati, da že upokojeni ob prejemanju polne pokojnine lahko ponovno delajo brez omejitev. Narobe svet ..."

S temi besedami je predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak na družabnem omrežju LinkedIn komentiral uvedbo novega sistema 80/90/100, ki omogoča manj ur dela starejših zaposlenih.

Pravkar sprejete spremembe zakona o urejanju trga dela namreč prinašajo novost, ki starejšim od 58 let in tistim z vsaj 35 let delovne dobe omogoča, da se z delodajalcem dogovorijo za skrajšanje delovnega časa. Za 80 odstotkov polnega delovnika bo zaposleni dobil 90 odstotkov plače, pravice od socialnih prispevkov pa bodo obračunane 100-odstotno.

Kaj to pomeni v praksi?

Banka Slovenije prvič po več kot desetletju krepi zlate rezerve. Zakaj?

Banka Slovenije je letos kupila 0,56 tone zlata, kar je občutno zvišalo njene zlate rezerve. Obseg zlatih rezerv Banke Slovenije se je z letošnjimi nakupi povišal na 3,73 tone zlata. Do konca lanskega leta je imela v lasti 3,17 tone zlata, obseg zlatih rezerv pa se ni spreminjal vse od leta 2001, kažejo podatki Mednarodnega denarnega sklada.

"Upravljanje finančnih naložb v zlatu je del dolgoročne naložbene strategije Banke Slovenije"

Z letošnjim nakupom zlata je Banka Slovenije torej spremenila svojo politiko glede zlatih rezerv. Obseg zlatih rezerv v prvem letošnjem četrtletju je povečala s 3,17 na 3,48 tone, v drugem četrtletju pa še za 0,25 tone na skupaj 3,73 tone zlata.

Ujeti v vakuumu s kriptovaluto ether: Zakaj lastniki ne morejo do svojega premoženja?

Po strmi rasti cene ethra, druge največje kriptovalute, se v zadnjih dneh med lastniki širita nezadovoljstvo in zaskrbljenost zaradi težav pri dostopanju do premoženja na kriptoborzah. Cena ethra se trenutno giblje okoli 4.200 dolarjev.

Številni lastniki ethra namreč služijo s tako imenovanim stakingom – zastavljanjem oziroma zaklepanjem svojih 'kovancev'. Staking je mehanizem potrjevanja transakcij v omrežju etherium.

S stakingom lastniki služijo nagrade, a v tem času ne morejo razpolagati z ethrom.

Slovenska avtoindustrija: Namesto Savdske Arabije – Turčija?

Beseda geopolitika se je vnovič znašla v besednjaku tako majhnih kot tudi globalnih družb. Predvidevanje geopolitičnih groženj, ki lahko močno zarežejo v poslovanje, je skoraj nemogoče, vendar lahko po mnenju direktorja slovenske podružnice skupine Coface Sergeja Simonitija podjetja zmanjšajo tveganja.

"Na ravni odločanja je treba prevzeti holistično in vseobsegajoče razmišljanje, ostati fleksibilen in spremeniti smer ter se, po potrebi, odločiti za drug trg in dejavnost," je Simoniti povedal v intervjuju za Bloomberg Adria. S sogovornikom smo se pogovarjali o dobavnih verigah, iskanju alternativnih trgov za slovenska podjetja in priložnostih na področju obrambe.

Celoten intervju lahko preberete tukaj.

Bobo, BBA, montaža

 

Sergej Racman: Od milijonarja do zapornika, zdaj bo ostal še brez hiše?

Konec septembra bo na dražbi v izvršbi naprodaj stanovanjska hiša na Brezovici pri Ljubljani. Nepremičnina je v lasti razvpitega poslovneža Sergeja Racmana. Za nepremičnino je vodilni upnik Kolosej kinematografi, ki vodi izvršbo. Hiša leži na koncu slepe ulice na naslovu Na pobočju 22, v bližini novega avtocestnega priključka Dragomer. Gre za prvo spletno javno dražbo. Naprodaj bo trietažna hiša, ki je bila zgrajena leta 1982 in ni povsem končana.

''Nedokončana je obdelava fasade kletne etaže. Za nadstrešek nad zunanjimi stopnicami, ki vodijo s severa, z ulice v pritličje hiše, so zgrajeni betonski podporni stebri. Ograja je nedokončana, izveden je le kamnit parapet s stebriči ob ulici v naselju,'' je zapisala cenilka Vida Medved. Hiši pripada zemljišče površine 984 kvadratnih metrov. Stoji na severnem delu delno ograjene parcele.

Kaj vse boste lahko dražili, ko se vrnete z dopusta?

Dopusti se bližajo koncu, temu primerno bo september dražbeno pester. Več zanimivih dražb se bo odvilo že takoj v začetku septembra. Da ne bi zamudili priložnosti, smo pripravili nepremičnine, ki bodo na voljo v prvih dneh septembra. Pozor, to pomeni, da bo treba varščino plačati že v zadnjih dneh avgusta.

Naprodaj bo več nepremičnin na Gorenjskem. Zavod za gozdove Slovenije še naprej išče kupca za Gozdarsko kočo v Radovni. V stečaju bo ponovno naprodaj starejša alpska hiša na Dovjem. Na drugi dražbi v izvršbi bo naprodaj še apartma v Mojstrani. Spet se bo na dražbi prodajala nedokončana vila Ivana Zidarja v Fiesi. Stanovanje bo naprodaj v Ljubljani, dražili pa boste lahko tudi hišo v Mariboru in na Igu pri Ljubljani.

Stanovanje in poslovni prostor v Ljubljani za 300 tisočakov.

Stavbna zemljišča na dražbah: Za kvadratni meter od 8,2 evra

Do konca avgusta in v prvi polovici septembra bo v stečajnih postopkih, izvršbah naprodaj več stavbnih zemljišč. Občina Sveti Jurij ob Ščavnici jih prodaja šest. Več zemljišč je na voljo tudi v stečaju družbe Rešet. Največje zemljišče bo naprodaj na obali nad Ankaranom, na katerem bo mogoče graditi naselje vrstnih hiš. Najcenejša zemljišča so naprodaj za 31.853 evrov, najdražje pa je zemljišče nad Ankaranom, ki je naprodaj za 2,36 milijona evrov.

Zemljišču v Kamniku se bo cena na dražbi zniževala. Večina zemlje bo naprodaj na klasičnih dražbah, kar pomeni, da se bo treba dražbe fizično udeležiti.

Šest stavbnih zemljišč za 31.853 evrov

Slovenec za avto odštel več kot milijon evrov: Ne, ni bil Dončić

Nepremičnine za milijon evrov in več v Sloveniji niso več nič neobičajnega. Pri avtomobilih se kaj takšnega še ni zgodilo – do letošnjega maja. Slovenec je letos namreč prvič za serijsko vozilo odštel več kot milijon evrov, celo krepko več. Cene najdražjih prodanih avtomobilov so v zadnjih letih v Sloveniji vztrajno rasle, meje milijon evrov pa ni presegel še noben avto. A junija je med prebiranjem statistike registriranih avtomobilov močno štrlela porsche carrera GT.

Slovenski podjetniki jo imajo radi.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar