Zelenskemu se bodo v ZDA pridružili tudi evropski voditelji

Več evropskih voditeljev se bo v ponedeljek pridružilo ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu na njegovem obisku v Beli hiši, kjer se bo srečal z ameriškim kolegom Donaldom Trumpom. Ukrajinski predsednik Zelenski bo prispel v Bruselj, kjer se bo srečal s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen. Nato se bosta skupaj udeležila virtualnega srečanja Koalicije voljnih, na katerem bodo sodelovali nemški kancler Friedrich Merz, francoski predsednik Emmanuel Macron in britanski premier Keir Starmer, poroča Euronews.

V objavi na družbenem omrežju X je Von der Leyen zapisala, da se bo nato v ponedeljek pridružila Zelenskemu v Beli hiši, da bi se na prošnjo Zelenskega udeležila srečanja z ameriškim predsednikom. Predsednica komisije je še dodala, da se bodo srečanju pridružili tudi drugi evropski voditelji, vendar zaenkrat ni jasno, ali bodo potovali v Washington ali se bodo udeležili virtualno.

Iz Berlina so sporočili, da bo Friedrich Merz v ponedeljek odpotoval v ameriško prestolnico, da bi se pridružil pogovorom. "Potovanje bo služilo izmenjavi informacij z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom po srečanju z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom na Aljaski," je dejal tiskovni predstavnik kanclerja. Elizejska palača je prav tako potrdila Macronovo udeležbo na ponedeljkovih pogovorih. Tudi finski predsednik Alexander Stubb je potrdil, da se bo udeležil srečanja.

Srečanja naj bi se udeležila tudi italijanska premierka Giorgia Meloni. Italijanski mediji poročajo, da je Melonijeva skrajšala svoj dopust in se danes vrača v Rim, da bi se pripravila na potovanje v ZDA.

Trump je Zelenskemu in evropskim voditeljem povedal, da si Putin želi, da Ukrajina odstopi nadzor nad celotno regijo Donbas na vzhodu Ukrajine, in ponovil prejšnje zahteve. Zelenski je večkrat izključil možnost, da bi se odpovedal vsem Doneški in Luganski pokrajinam, ki sestavljajo Donbas. Ruske sile le delno nadzorujejo regijo in je po več kot desetletju bojev niso uspele vojaško zavzeti.

Rusija bi prav tako prenehala s svojimi zahtevami po delih Zaporiške in Hersonske regije, ki jih zdaj ne nadzoruje, s čimer bi dejansko zamrznila tamkajšnje bojne linije. Kremelj bi lahko potencialno umaknil tudi čete iz drugih regij, kot sta Sumi in Harkiv na severovzhodu Ukrajine, območij blizu ruske meje, kjer kremeljske sile nadzorujejo le majhne dele ozemlja, piše Bloomberg.

Bloomberg

Po oceni britanskega obrambnega ministrstva bi Rusija potrebovala več kot štiri leta, da bi v celoti zasedla štiri ukrajinske regije, katere je zahtevala leta 2022. To bi glede na trenutni napredek na bojišču pomenilo skoraj 2 milijona dodatnih ruskih žrtev, je ministrstvo sporočilo na X.

Čeprav vztraja, da so vse teritorialne odločitve v rokah Zelenskega, je Trump večkrat nakazal, da bo mirovni sporazum vključeval zamenjavo ozemlja, in pozval ukrajinskega predsednika k sklenitvi dogovora. Mnogi evropski uradniki so skeptični glede tega, ali je mogoče hitro doseči podroben dogovor.

Ameriški predsednik je v soboto po vrhu, na katerem naj bi Putin zahteval več ukrajinskega ozemlja, dejal, da bi morala Ukrajina skleniti dogovor o koncu vojne z Rusijo, ker je "Rusija zelo velika sila, oni pa ne". Nekateri evropski komentatorji so bili kritični glede vrha na Aljaski, je poročal Reuters. ''Putin je bil deležen rdeče preproge s Trumpom, medtem ko Trump ni dobil ničesar,'' je na omrežju X zapisal Wolfgang Ischinger, nekdanji nemški veleposlanik v Washingtonu. Tako Rusija kot Ukrajina sta ponoči izvedle zračne napade, medtem ko so se na fronti nadaljevali boji.