Trgovinska vojna: ZDA z izsiljevanjem pokorile EU, račun tudi Sloveniji

"Imamo trgovinski sporazum med dvema največjima gospodarstvoma na svetu, in to je velika stvar. Prinaša stabilnost in predvidljivost," je po nedeljskem dogovoru o čezatlantski trgovini dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen (VDL). Ameriški predsednik Donald Trump je dogovor med največjima trgovinskima partnericama na svetu opisal z zanj značilnimi superlativi "največji" in "najobsežnejši", kar glede na 1.900 milijard dolarjev vreden obseg trgovinske menjave, ki ustvari tretjino globalnega BDP, sicer drži.

A hudič se skriva v podrobnostih. In prav te nejasnosti so razlog, da je to trgovinski sporazum, s katerim svet namesto največje trgovinske vojne najbrž ni dobil dogovora, ampak kvečjemu trgovinsko premierje.

"Edina dobra stvar tega slabega kompromisa je, da začasno ustavlja trgovinsko vojno ali pa vsaj umirja napete razmere," meni ekonomist in predavatelj Matej Lahovnik, ki je sporazum ocenil za slabega za EU. Je signal, da izsiljevanje deluje, pa tudi cena tega sporazuma bo za izvozno gospodarstvo EU visoka, svari.

Da gre za politični dogovor in ne sporazum, opozarja tudi upravljavec premoženja Domen Kregar iz Ilirike. Zdi se, da je večinsko korist ponovno pridobila ameriška stran, opozarja, pri čemer izpostavlja "zaščito ameriškega gospodarstva in napovedane evropske investicije v ZDA". Trump je napovedal, da dogovor vključuje 750 milijard dolarjev vredne nakupe ameriških energentov ter 600 milijard evropskih naložb v gospodarstvo ZDA v prihodnjih treh letih. "Kot kaže, EU iz dogovora ni iztržila veliko, a treba bo počakati na podrobnosti," opozarja upravljavec.

SIJ: Veljajo junijske 50-odstotne carine in kvote

Veliko skrbi vzbujajo neenotne izjave, saj je VDL še včeraj zatrjevala, da je 15-odstotna carinska stopnja univerzalna in dokončna, Trump pa, da ZDA na področju farmacevtike in kovinarstva pripravljajo ločena pravila oziroma da se ta lahko še spremenijo.

Ta naj bi po njegovem veljala sektorsko in ne glede na poreklo izvoznika, medtem ko naj bi za jeklarje obveljale 50-odstotne carine, če bodo ti presegli določene kvote.

Iz jeklarne SIJ so sporočili, da po njihovem tolmačenju uvozni pogoji za panogo ostajajo enaki tistim iz dogovora s 4. junija, se pravi 50-odstotne carine in kvote. "Ameriške carine na jeklo in aluminij s 50 odsototki ostajajo visoke. Vseeno naj bi bil izpostavljen sistem uvoznih kvot, kjer pa podrobnosti še niso opredeljene," pravi glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije Bojan Ivanc. 

Dogovor evropske proizvajalce postavlja v zahteven položaj, menijo pri SIJ, ob tem pa, da jih bolj skrbi azijska konkurenca. "Od EU pričakujemo hitro ukrepanje za zaščito domačega gospodarstva pred nadaljnjim preusmerjanjem presežkov proizvodnje jekla iz azijskih držav na evropski trg," so pojasnili.

Glede vpliva na poslovanje pa, da so "za ohranjanje konkurenčnosti v ZDA del izpadle prodaje skladno z našimi strateškimi usmeritvami že preusmerili na Srednji vzhod, kar je možno, pa tudi v Evropo".

Iz Cinkarne Celje so sporočili, da bodo pred sprejetjem odločitev počakali na podrobnosti o višinah in mehanizmih uvedbe carin. "Številke še niso znane. Vsekakor pa upamo, da ostanemo na listi izjem, za katere povišane carine ne veljajo," so zapisali v pojasnilu. 

Iz novomeškega farmacevta Krka so nam pojasnili, da v ZDA izdelkov ne tržijo, zato novi trgovinski dogovor na njihovo poslovanje ne bo vplival. Lahovnik dodaja, da je domača farmacevtska industrija na splošno usmerjena na trge v srednji in vzhodni Evropi ter Aziji, "kar se v tem primeru kaže kot pravilna odločitev".

V Novartisu se na naše poizvedbe do zaključka redakcije niso odzvali. 

Pri podjetju Fotona, ki je prisotno na ameriškem trgu, so v pojasnilu zapisali, da jih carine postavljajo v slabši položaj na trgu ali pa jim bodo zmanjševale dobičkonosnost. Koliko od tega bodo prenesli na kupce, še niso odločili.

Haines: Vsi trgovinski sporazumi so geopolitični

Da ima dogovor geopolitično zaslombo, meni Terry Haines, ustanovitelj agencije Pangaea Policy, ki pripravlja geopolitične in makroekonomske napovedi za institucionalne vlagatelje in odločevalce. "Vsi veliki bilateralni trgovinski sporazumi, vključno s tem, so v osnovi geopolitične narave," pravi.

Ne le da je pri sporazumu v ozadju pomembno vlogo odigrala evropska skrb za varnostni dežnik ZDA in Nata, ampak bo EU, kot kaže, prav z nakupi ameriške energije dosegla zastavljeni odklop od ruske energije do leta 2028. S tem Bruselj krepi čezatlantsko vez, ki se je v zadnjem času znašla na preizkušnji.

"Ameriški finančni minister Scott Bessent je večkrat povedal, da so geopolitični interesi ZDA istočasno gospodarski interesi ZDA in obratno," pravi. Gre za krepitev odvisnosti EU od ZDA, zato naložbe v obrambo in ameriško gospodarstvo, pojasnjuje logiko Washingtona.

Da gre za več kot le trgovinski sporazum med dvema največjima svetovnima gospodarstvoma, so ocenili tudi pri Ameriški trgovinski zbornici. "Sporazum je ponovna potrditev skupnih vrednot, zaveza k pravilom temelječi mednarodni trgovini in okvir, usmerjen v prihodnost, ki podpira trajnostno gospodarsko rast, konkurenčnost in inovacije," so zapisali pri AmCham in dodali, da "EU in ZDA z dialogom dokazujeta, da je sodelovanje, ne konfrontacija, prava pot naprej".

 

Avtoindustrija: Že zdaj se pogajamo o centih

Lahovnik je drugačnega mnenja, saj je "vsak trgovinski sporazum, ki uvaja dodatne carine, po definiciji slab, ker je vsak dodaten odmik od ideje proste trgovine med državami slab".

EU je namreč v mesecih pogajanj upala na 10-odstotno univerzalno carinsko stopnjo, medtem ko je Trump zatrjeval, da na dogovor pod 15 odstotki ZDA niso pripravljene. Če do dogovora do začetka avgusta ne bi prišlo, je napovedoval celo 30-odstotne carine.

"Glede na možnost še višjih carin je dogovor dober," je ocenil Erik Blatnik iz Slovenskega avtomobilskega grozda ACS. Prav evropska avtoindustrija in z njo slovenski dobavitelji so si najbolj oddahnili ob zmanjševanju čezatlantskih trgovinskih napetostih, saj bi v nasprotnem primeru zanje obveljala 27,5-odstotna carinska stopnja.

Ivanc je znižanje avtomobilskih carin ocenil kot pozitivno, češ da si je takšno carinsko stopnjo izborila tudi Japonska, kar evropskim avtomobilistom na splošno ne zmanjšuje konkurenčnosti. 

"EU je iskala srednjo pot, da se izogne trgovinski vojni, a trpeli bodo produkti iz EU na trgu ZDA, zlasti avtomobili," pa je skeptičen prvi mož podjetja Boxmark Leather Marjan Trobiš. ''Koncerni bodo višje cene na ameriškem trgu kompenzirali na dobaviteljski verigi in tu bomo prizadeti domači dobavitelji,'' opozarja. "Pritiski se bodo pojavili z vidika dobičkonosnosti in posledičnega nižanja cen dobaviteljske verige, kjer se že zdaj pogajamo o centih," dodaja.

Iz Uniorja so sporočili le, da težko napovedujejo dolgoročne posledice za avtoindustrijo, a da je stabilizacija odnosov med velikima partnerjema dobrodošla.  

Ceno dogovora bodo plačali Evropejci

Kregar meni, da gre pri 15-odsotnih carinah za "pomembno spremembo, ki bo omejevala konkurenčnost evropskih izvoznikov na trgu ZDA". Na domače gospodarstvo, pravi, bodo višje carine vplivale posredno: podjetja, ki so vključena v mednarodne dobavne verige – denimo v avtomobilski industriji – bi lahko dolgoročno občutila negativne posledice, napoveduje upravljavec.

Trg ZDA je za nemške avtomobilske koncerne, kamor slovenski dobavitelji izvozijo 40 odstotkov proizvedenega, pomemben. A Blatnik pravi, da niti ne vemo, koliko od tega gre v vozila, ki jih Nemci izvozijo na ameriški trg. "Podjetja imajo zdaj vseeno stabilnost pri načrtovanju," je ocenil.   

"Dogovor ima svojo ceno, ki jo bodo plačala tudi nemška in evropska podjetja," je ocenila predsednica Slovensko-nemške gospodarske zbornice Dagmar von Bohnstein. Tudi sama opozarja, da je to šele prvi korak in da mora EU nadaljevati pogajanja ter si prizadevati za "celovit, pravičen in v prihodnost usmerjen trgovinski sporazum".

"Sporazum kratkoročno zagotavlja stabilnost, nič več," potegne črto.

 

Slovenija čaka na podrobnosti

Politični analitiki opozarjajo, da mora sporazum skozi zakonodajni postopek. O njem mora namreč razpravljati še Evropski parlament pa tudi posamezne države članice.

"Podrobnosti je treba urediti," je dejala VDL, ki je nedeljski dogovor opisala kot okvirnega, z manjkajočimi podrobnostmi. Dodala je, da ne vključuje dogovora o izvozu alkoholnih pijač. Zato Haines napoveduje, da lahko "pričakujemo kar nekaj odpora 27-terice".

Na vlado smo naslovili vprašanje, kako ga ocenjuje slovenski politični vrh ter kakšno stališče bo zavzela Slovenija. Z ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport so sporočili, da dogovor med voditeljema še analizirajo ter da bodo odzive pripravili, ko bodo "znane vse podrobnosti".

Dodano je bilo pojasnilo Cinkarne Celje.