Bo Rusijo pokorila lastna vojna ekonomija?

Rast ruskega gospodarstva se upočasnjuje. Prihodki od nafte so se močno zmanjšali. Proračunski primanjkljaj se je povečal na največjo raven v več kot treh desetletjih. Inflacija in obrestne mere ostajajo boleče visoke. Za zidovi državnih bank nekateri poznavalci opozarjajo na grozečo dolžniško krizo.

V takšnem napetem okolju ruski predsednik Vladimir Putin, ki si prizadeva finančni sistem države spremeniti v vojni stroj, potuje na Aljasko na petkov vrh s svojim ameriškim kolegom Donaldom Trumpom. Oba bosta razpravljala o rešitvi ukrajinskega konflikta, ki ga je Putin začel februarja 2022, vendar je Trump ta teden svojega gosta že oštel, češ da bi se moral osredotočiti na sanacijo ruskega gospodarstva, ki mu "trenutno ne gre dobro".

Trumpova ocena bi se lahko izkazala za podcenjevanje. Po ogromnem porastu vojaških izdatkov – ki jih večinoma zakriva strog nadzor Kremlja nad ekonomskimi podatki in skriti zunajproračunski izdatki v bančnih bilancah – ruski ministri, bankirji in ekonomisti javno opozarjajo, da je njihovo gospodarstvo v velikih težavah.

Do sedaj si je Putin prizadeval ohranjati gospodarsko stabilnost, medtem ko je vodil svojo izjemno drago "posebno vojaško operacijo", saj je menil, da imajo Rusi – ki so prestali 70 let komunizma, razpad Sovjetske zveze in številne gospodarske upade – visok prag bolečine in bi na koncu podprli njegovo odločitev o vojni. Toda ta kalkulacija utegne biti usodna, saj ruski prihodki od nafte padajo. Vrh na Aljaski je bil namreč naglo sklican po grožnji novih ameriških sankcij na pošiljke nafte.

Putin je po besedah ljudi, seznanjenih z zadevo, ki niso želeli biti imenovani, ponovil zahtevo za omilitev sankcij kot del kakršnega koli dogovora na Aljaski. Nekateri opazovalci ostajajo skeptični glede tega, ali je srečanje s Trumpom še ena igra Kremlja za pridobivanje časa.

Bloomberg Mercury

Dolžniško breme

Ta zgodba je najnovejša v večmesečni preiskavi Bloomberga o stanju ruskega gospodarstva, v kateri so se pogovarjali s sedanjimi in nekdanjimi uradniki ter preučevali vrsto internih dokumentov.

Kaže, da se Kremelj sooča z veliko dilemo. Če se bo še naprej boril, se lahko te že tako resne težave poslabšajo, banke pa bodo v nevarnosti, s čimer bo ogrožen državni proračun, zlasti če bodo uvedene nadaljnje sankcije. Če pa se bo Rusija dogovorila o trajnem premirju, se bo morda morala soočiti z izzivom demilitarizacije gospodarstva, ki je postalo odvisno od vojne, kar bi lahko sprožilo plačilno nesposobnost močno zadolženih izvajalcev, ki bi se lahko prelila na širše gospodarstvo.

Poraba za vojsko in nacionalno varnost bo letos Kremelj stala skoraj 172 milijard dolarjev, je dejala Alexandra Prokopenko, sodelavka Carnegie Endowment for International Peace. Obstajajo tudi druge podobne ocene, vendar Prokopenko navaja podatek, da Rusija za obrambo nameni približno 8 odstotkov BDP. "To ni začasen dvig," je dejala, "ampak dolgoročni strateški preobrat."

Trump čuti, da ima tu vzvod. Vendar pa medtem ko razmišlja o premirju, ki bi utrdilo ruske dosežke na bojišču, ni jasno, ali bo ameriški predsednik to prednost izkoristil za uveljavitev ukrajinskega stališča, da ne bo sprejela zamenjave ozemlja za mir. Zaradi vse večjih pritiskov doma zaradi stroškov vojne je morda Putin tisti, ki meni, da se lahko doseže boljši dogovor.

Ameriški predsednik je evropskim voditeljem – ki niso bili povabljeni na vrh na Aljaski – v sredo med telefonskim klicem povedal, da verjame, da je Putin prišel za pogajalsko mizo zaradi svoje grožnje s sekundarnimi carinami za Indijo zaradi nakupa ruske nafte, so povedali številni ljudje, ki so bili seznanjeni z zadevo in so želeli ostati anonimni pri javnem komentiranju razprav.

Trump je dodal, da je po vrhu na Aljaski pripravljen uvesti več ukrepov, usmerjenih v ruske energetske prihodke, če se Putin ne bo strinjal s premirjem z Ukrajino, so povedali viri.

Banke, rekrutirane za vojne namene

24. februarja 2022 je Putin ukazal ruskim silam, da napadejo Ukrajino v največjem konvencionalnem vojaškem napadu v Evropi po drugi svetovni vojni. Pričakovali so, da bodo Kijev zavzeli v 72 urah, namesto tega pa so naleteli na hud odpor in se znašli v izčrpavajoči vojni. Ko so se boji nadaljevali, se je povečevala tudi potreba Rusije po plačilu.

Kremelj je imel načrt. Dan po invaziji je Putin podpisal spremembo zveznega zakona št. 29-FZ, s katero je ruske posojilodajalce, pooblaščene za delo na obrambnih pogodbah, prisilil, da izdajo tako imenovana "preferencialna" posojila izvajalcem, povezanim z vojno.

Posojila so bila odobrena z obrestnimi merami, ki jih je določila vlada, pogosto precej nižjimi od prevladujočih tržnih, in so bila zasnovana tako, da so obrambna industrija in drugi sorodni sektorji imeli dovolj denarja, ne glede na dobičkonosnost ali kreditno sposobnost.

Številne največje ruske banke so pod državnim nadzorom in jih vodijo Putinovi tesni osebni zaupniki.

 

 

Kljub temu je bil zakon prelomnica, po besedah sedanjih in nekdanjih ruskih bančnih uradnikov, ki so anonimno razpravljali o informacijah, ki niso javne. Bančni sektor – na katerega se je Putin prej zanašal pri financiranju drugih večjih projektov – je podredil ruskim vojnim ciljem in nanj prevzel velik del bremena tega, kar je sledilo.

Sprva se je zdelo, da strategija deluje. Kljub zahodnim sankcijam, ki so ključne ruske banke odstranile iz mednarodnega plačilnega sistema SWIFT, zamrznile približno 300 milijard dolarjev rezerv centralne banke in omejile cene ruske pomorske nafte na 60 dolarjev za sod, se je Moskva lahko pohvalila, da je prestala vihar.

Ruska ekonomija je leta 2023 močno zacvetela in rubelj se je hitro okrepil, podprt z nadzorom kapitala in naraščajočimi prihodki od prodaje energentov. Kitajska in Indija sta povečali nakupe znižane ruske nafte. Domača podjetja so se prilagodila in našla rešitve za sankcije prek tretjih držav, kot so Turčija, Kazahstan in Združeni arabski emirati.

Na prvi pogled se je zdelo, da je Putin pripravljen na boj še leta, saj je stavil na to, da bo njegovo gospodarstvo preživelo odločnost ukrajinskih zaveznikov. Za to fasado odpornosti pa je Rusija kopičila težave, ki bodo v prihodnosti doletele banke.

Odgrniti zaveso, za katerimi so tajni ruski izdatki, povezanimi z vojno, ni enostavno. Craig Kennedy iz Davisovega centra za ruske in evrazijske študije na Univerzi Harvard ocenjuje, da se je med julijem 2022 in novembrom 2024 ruski podjetniški dolg morda povečal za kar 71 odstotkov – kar ustreza 36,6 bilijona rubljev (460 milijard dolarjev).

Večina tega je bila skoncentriranega v sektorjih, povezanih z vojsko: proizvodnja orožja, tehnologije dvojne rabe, logistika in jeklarstvo. Moskva je dejansko ustvarila vzporedni fiskalni kanal: bančni sistem je postal senčna vojna skrinja, utemeljena na dolgu.

Kennedy je dejal, da so bile omilitve tudi zahteve glede finančnega spremljanja obrambnega sektorja. "Posojila za obrambo so se od leta 2022 povečala za trimestno število," je dodal. "Kar pomeni, da je pomemben del ruskega portfelja podjetniških posojil danes črna skrinjica slabo upravljanega tveganja."

Posledice so se pokazale leta 2023, ko se je napredovanje na fronti ustalilo. Ob še vedno ohlapni denarni politiki in naraščajoči porabi se je inflacijski pritisk hitro povečal, saj so se potrošniške cene do sredine leta 2025 zvišale za več kot 10 odstotkov, s 7,4 odstotka na začetku leta 2024.

To je poudarilo neuspeh centralne banke pri zajezitvi inflacije in povečalo pritisk za nadaljnje zvišanje obrestnih mer. Ruski zakonodajalci in neodvisni analitiki so namignili, da je bila dejanska inflacija morda še višja. Vrtoglavo naraščanje cen v trgovinah, zlasti cen krompirja – ki so v začetku letošnjega leta dosegle rekordno visoko raven – je pokazalo vpliv na resnični svet.

Ruska centralna banka ni imela druge izbire, kot da ukrepa. Do oktobra 2024 je ključno obrestno mero zvišala na 21 odstotkov, kar je najvišja vrednost v več kot dveh desetletjih. To je močno obremenilo bančni sektor: številne institucije so plačevale visoke obresti za svoja posojila in depozite, hkrati pa so imele še vedno goro fiksnih vojnih posojil z nižjo obrestno mero. Tako fizične kot korporativne stranke s spremenljivimi obrestnimi merami so se začele soočati s težavami pri odplačevanju, kar je še dodatno zniževalo marže.

 

 

Eksplozivna rast posojil

Guvernerka centralne banke Elvira Nabiullina je opozorila na potrebo po zaustavitvi "eksplozivne rasti tako podjetniških kot fizičnih posojil".

Naslednji mesec je Nabiullina šla še dlje in v Dumi povedala, da jo skrbi, da bi "tveganja, da bi velika podjetja postala prezadolžena, lahko začela naraščati". Celo obrambna industrija je imela težave s plačevanjem svojih dolgov. "Preprosto povedano, če bomo še naprej tako delali, bo skoraj večina naših podjetij bankrotirala," je opozoril Sergej Čemezov, vodja državnega obrambnega konglomerata Rostec State.

Hkrati je centralna banka pozivala posojilodajalce, naj prestrukturirajo slaba posojila, namesto da bi jih odpoklicali, s čimer jih je izključila iz podatkov o nedonosnih posojilih. Pravi obseg dolgov ni bil znan niti višjim menedžerjem v večjih bankah, saj so bila pravila o označevanju posojil kot dvomljivih za obrambni sektor opuščena, osnovni sistemi spremljanja pa so bili sproščeni.

"Nemogoče je videti, ali obstaja bančna težava, če želijo banke podaljšati posojila, centralna banka pa je pripravljena zamižati pred njimi," je povedal Sergej Guriev, dekan Londonske poslovne šole in vodilni ruski ekonomist.

Dejal je, da stagnirajoče rusko gospodarstvo pomeni, da se bodo številna podjetja težko spopadala s plačili obresti, prilagojenih inflaciji, zaradi česar so nedonosna posojila bolj verjetna. "Smo v situaciji, ko ni rasti. Ni jasno, kako bodo podjetja odplačevala posojila," je dodal Guriev.

Zgodba o dveh gospodarstvih

Do začetka leta 2025 ekonomskega razkoraka ni bilo nemogoče prezreti. Ruska obrambna industrija je bila v pregretem stanju. Civilni sektor pa ne.

Rast BDP se je v drugem četrtletju 2025 močno zmanjšala na 1,1 odstotka v primerjavi z enakim obdobjem lani, potem ko je v prvih treh mesecih leta padla na 1,4 odstotka. Letna rast je bila leta 2024 nad 4 odstotki. Mednarodni denarni sklad je prejšnji mesec znižal svojo napoved za letos na 0,9 odstotka. Ruski mediji poročajo o vse večji zaskrbljenosti domačih analitikov zaradi slabšanja potrošniških kazalnikov, upočasnitve gradbenega trga in trga novogradenj ter naraščajočega tveganja stečajev.

Naslednji udarec je prišel s svetovnega naftnega trga.

V letu 2025 so cene surove nafte, ki so se na začetku vojne povzpele na 100 dolarjev za sod, padle na približno 60 dolarjev, kar je bilo posledica šibkejšega svetovnega povpraševanja in povečane proizvodnje. Glede na to, da sta nafta in plin leta 2024 predstavljala približno 30 odstotkov zveznih prihodkov, je bil vpliv padca cen hud.

Prvotni proračun za leto 2025 je predvideval povprečno ceno 70 dolarjev za sod. Do julija je diskontirana ruska nafta v povprečju stala le 55 dolarjev, kaže analiza finske centralne banke, ki natančno spremlja trgovino. Ta primanjkljaj je pripomogel k temu, da se je mesečni proračunski primanjkljaj julija povečal na 4,9 bilijona rubljev, kar je preseglo celo vrhunec pandemije covida-19.

Zmanjševanje prihodkov od energije je dodatno obremenilo ruski državni naložbeni sklad. Strokovnjaki z Gajdarjevega inštituta za ekonomsko politiko so opozorili, da bi se lahko sklad za težke čase do konca letošnjega leta v celoti izčrpal, kar bi predstavljalo znaten udarec za fiskalno fleksibilnost.

Do poletja 2025, ko je Rusija okrepila napade na Ukrajino, v katerih je bilo ubitih na stotine civilistov, Moskva ni več mogla zadrževati naraščajoče zaskrbljenosti. Bloomberg je poročal, da bančni uradniki opozarjajo na verjetno tveganje dolžniške krize v naslednjih 12 mesecih. Več sistemsko pomembnih bank je zasebno razpravljalo o morebitni potrebi po reševanju. Moskva je začela uporabljati sredstva naložbenega sklada, da bi bankam zagotovila kapital.

Nabiulina je pomisleke zavrnila in na tiskovni konferenci dejala, da so "popolnoma neutemeljeni", vendar je celo poročilo centralne banke opozorilo na "ranljivosti finančnega sektorja", vključno s "kreditnim tveganjem in tveganjem koncentracije pri podjetniških posojilih" ter "slabšim kreditnim poslovanjem" pri potrošniških posojilih. Center za makroekonomske analize in kratkoročne napovedi – možganski trust, ki je običajno naklonjen Kremlju – je verjetnost sistemske bančne krize do aprila 2026 ocenil kot "zmerno, a naraščajočo", ne da bi podal razlago, kaj to pomeni.

Na robu recesije

Junija se je na ekonomskem forumu v Sankt Peterburgu naraščajoča napetost razlila na plano. Minister za gospodarstvo Maksim Rešetnikov je dejal, da je Rusija "na robu zdrsa v recesijo". Izvršni direktor Sberbank Herman Gref je gospodarstvo opisal kot "popolno nevihto". Finančni minister Anton Siluanov se je strinjal in poskušal krivdo prevaliti na Nabiulino.

"Resnično smo v nevihti," je dejal finančni minister in namignil, da fiskalna in monetarna politika nista bili usklajeni. "Na nekaterih področjih je država prevzela celotno breme obrestnega tveganja. Tako ne bi smelo delovati."

Putin je posredoval in svojim uradnikom povedal, da recesije "v nobenem primeru ne smemo dovoliti". Toda do začetka avgusta, ko je Trump Moskvi in njenim trgovinskim partnerjem grozil s sekundarnimi sankcijami, so se nekatere večje ruske banke soočale z resnimi pritiski. Škoda ni bila več teoretična – videle so jo v svojih bilancah stanja. V VTB, drugi največji ruski banki, se je osrednja posojilna dejavnost sesula. Njeni neto obrestni prihodki so se po rezultatih za prvo polovico leta medletno zmanjšali za 49 odstotkov.

V takšnem kontekstu se je Putin odločil, da je končno pripravljen na osebno srečanje s Trumpom. Med potovanjem na Aljasko se je ruski voditelj znašel v zagati. Nekateri ruski bančni uradniki se bojijo, da bi lahko premirje povzročilo zmanjšanje vojaške porabe, kar bi imelo velike posledice za zadolžene izvajalce. Vendar pa bi lahko nadaljevanje vojne prineslo še večja tveganja, če bi  Trump uresničil svoje grožnje o zaostritvi sankcij.

Temu se Putin želi izogniti. Njegova zahteva za omilitev sankcij je prišla hkrati z zahtevo, da Ukrajina Rusiji odstopi celotno vzhodno regijo Donbas, pa tudi Krim, kar bi od Kijeva zahtevalo umik vojakov z območij, ki jih še vedno drži. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski – ki prav tako ni bil povabljen na vrh – in evropski voditelji so ta predlog konec tedna zavrnili.

"Putin bo nehal ubijati ljudi, če bo cena energije znižana za dodatnih 10 dolarjev na sod," je Trump prejšnji teden povedal za CNBC, "ne bo imel izbire, ker njegovo gospodarstvo smrdi."

Ta ocena ni tako zelo drugačna od strahov nekaterih znotraj ruskega sistema. To lahko pomeni, da ima Trump v petek več kart kot Putin. Izid tega srečanja bo verjetno pokazal, kdo je bolje odigral svojo partijo.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar