Trump: 'Lahko bi se odpravil v Peking k Xiju'

Potem ko so se ameriški in kitajski gospodarski pogajalci prejšnji teden dogovorili za 90-dnevni odlog začetka veljave vzajemnih povišanih carin, je predsednik Donald Trump v intervjuju za televizijsko mrežo Fox dejal, da je celo pripravljen odpotovati na obisk v Peking.

"Vsekakor bi," je v petkovem intervjuju odgovoril predsednik na vprašanje, ali si želi obiskati kitajskega voditelja Xi Jinpinga. Trump je dodal, da so odnosi med Kitajsko in ZDA pomembni, pogovr povzema Bloomberg. Gre za nepričakovan obrat v vse bolj napetih odnosih med največjima trgovinskima partnericama in ekonomijama na svetu, ki so jih nekateri ekonomisti za Bloomberg Adria opisali kot "novo hladno vojno".

Ameriški predsednik je pred nedavno zamrznitvijo 145-odstotnih carin na kitajsko blago in vzajemnih kitajskih na 125-odsotnih na ameriški uvoz večkrat dejal, da se je glede prihodnjega sodelovanja in zgladitve spora pripravljen pogovarjati le s Xijem neposredno. Na neki točki je celo dejal, da si kitajska strani na vso moč želi skleniti dogovor in celo, da ga je po telefonu poklical Xi. Navedbe, ki jih je kitajska stran zavrnila kot neresnične in provokativne, a se povsem prilegajo Trumpovemu transakcijskemu in maksimalističnem pogajalskemu principu – zahtevaj nemogoče, vzemi izpogajano.

Omejevanje kitajskega vpliva

Bolj spravljivim tonom navkljub pa ameriška administracija ohranja jastrebovsko držo do Pekinga, kar je nazadnje pokazala tudi med pravkar sklenjeno Trumpovo turnejo po Perzijskem zalivu. Stomilijardne kupčije, ki jih je ameriški predsednik na področju gospodarstva in obrambe sklenil z zalivskimi monarhijami, so bile usmerjene doseganju dveh ciljev – prvi na področju ameriške notranje in ekonomske politike (neposredne naložbe zalivskih držav v ZDA), drugi pa zunanje in varnostne (obrambni posli).

Dogovori, ki po napovedih Trumpa dosegajo skupno vrednost do 4000 milijard dolarjev, vključujejo številne orožarske posle za ameriška oborožitvena podjetja, s katerimi poskušajo ZDA ohraniti svojo vodilno vlogo trgovca z obrambno opremo na Bližnjem vzhodu. Največja odjemalca v regiji - in nasploh - sta namreč Savdska Arabija in Izrael, ki ga Trump sicer ni obiskal.

Čeprav so Američani odgovorni za okoli polovico vse trgovine z orožjem v regiji, pa so se v zadnjih letih tam močno okrepila tudi kitajska podjetja. Ta sledijo vse večjemu poudarku kitajske zunanjepolitične strategije stopnjevanja vpliva v tej nemirni in strateško ter surovinsko pomembni regiji, kar poskušajo ZDA zavreti s krepitvijo gospodarskega sodelovanja z zalivskimi monarhijami, zlasti Savdsko Arabijo.

Zgodovinsko zbliževanje Rijada in Teherana je namreč pred dvema letoma potekalo prav pod mediatorstvom Pekinga, kar so analitiki razglasili za velik dosežek vse bolj internacionalizirane in dejavne kitajske diplomacije. Iran je poleg Rusije največji kitajski dobavitelj nafte, saj Ljudska republika pokupi večino od 1,6 milijona dnevno načrpanih sodov iranske nafte.       

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar