Trump v Zalivu: Bo z Nvidijinimi čipi Palestincem kupil državo?

Ameriško predsedniško letalo, s katerim bo Donald Trump danes v Rijadu začel svoj prvi večji obisk na tujem, je utelešenje političnega vpliva in ekonomske moči ZDA. Eden od Trumpovih predhodnikov, demokrat Barack Obama, do katerega Trump goji še posebno jedke zamere, je o znamenitem Air Force One dejal: "Letalo je demonstracija predsedniške moči – pa tudi odgovornosti."

Zato bo zlasti zaradi zadnjega po zaključku Trumpove turneje po Savdski Arabiji, Združenih arabskih emiratih (ZAE) in Katarju zanimivo videti, s čim se bo predsednik ob koncu tedna vrnil v Washington. Katarska kraljeva družina je namreč tik pred obiskom napovedala, da bo Trumpu darovala letalo. Zato lahko tudi v tej 400-milijonski gesti iščemo precejšnjo mero simbolike, kdo komu laska in kaj pričakuje v zameno, pa čeprav Katar in Bela hiša trdita, da gre kvečjemu za posojilo, medtem ko gre zastareli jumbo jet v remont.  

"Ameriška zunanja politika je trenutno zelo personalizirana in unilateralna ter omejena z vidika upoštevanja multilateralnih vrednot, diplomatskih praks, običajev in pravil mednarodnega sodelovanja," je o Trumpovi transakcijski diplomaciji dejala predavateljica s Katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede Ana Bojinović Fenko. Prav takšno vrsto diplomacije pa, kot kaže katarsko darilo, gojijo tudi zalivske monarhije, ki vsaka zase računajo na dvostranske dogovore z ZDA.

Zgodovinski povratek

Matrica Trumpovih kupčij v bližnjevzhodni podregiji je naslednja: pri premožnih kronanih glavah bo poskušal izposlovati stotine milijard dolarjev neposrednih naložb, s katerimi bo podprl opotekajoče ameriško gospodarstvo, ti pa bodo na drugi strani Trumpov obisk izkoristili za sprostitev uvoza najsodobnejše ameriške tehnologije in orožarske posle.

Nvidijini čipi so namreč silicijevo zlato, s katerim zalivske države v svojih ekonomijah nadomeščajo črno zlato. Bližnjevzhodne petromonarhije so sredi preobrazbe v svetovne centre razvoja umetne inteligence (AI), turizma, krožnega gospodarstva, storitev, vrhunskih dogodkov iz sveta profesionalnega športa ter lastnikov svetovno znanih franšiz. Britanski The Economist denimo navaja, da je delež trgovine z nafto savdskega BDP-ja v slabih desetih letih lani upadel s 36 na 26 odstotkov. Do konca leta 2031 naj bi kraljevina vsaj tolikšen odstotek generirala na račun digitalnega gospodarstva, od tega 12 odstotkov na račun AI-tehnologij.  

A osupljivi preobrazbi navkljub pretežen del ekonomij v tem delu sveta še naprej poganja nafta. Zato bo ta še naprej v ospredju Trumpovega obiska. Nedavni padci cen, ki so delno posledica Trumpovih carin, namreč ogrožajo zunajserijske ambicije - in posledično legitimnost režimov - prosvetljenih monarhov. Trump je dal pred obiskom jasno vedeti, da si želi videti pocenitev nafte, s čimer bi sredi carinske vojne omilil pritisk na ameriškega potrošnika, kar pa je v nasprotju s potrebo Rijada po visokih prihodkih za financiranje zelenega obrata.

Ob strani pa bi še nekaj malega zaslužil za lasten žep. Trumpov povratek v regijo, ki ga je Bela hiša razglasila za "zgodovinski",  se namreč sklada z njegovimi zasebnimi poslovnimi načrti. Dinastija Trump posluje z nepremičninskim podjetjem, ki je v večinski savdski lasti, na področju kriptovalut posluje s podjetjem, povezanim z vodstvom ZAE, k temu pa lahko prištejemo še nov projekt luksuznega golf letovišča, ki ga podpira katarska vlada.

O Trumpovem obisku Bližnjega vzhoda je zato nemogoče pretiravati, tako z ekonomskega, geopolitičnega in geotehnološkega kot tudi njegovega zasebnega vidika. Pričakovanja povečujejo tudi izjave, češ da bo prišlo do izjemno pomembne najave. Kakšne, ni jasno, saj je na mizi vse od srečanja z novim sirskim vodstvom in umikom sankcij do trilaterale s savdskim prestolonaslednikom Mohammedom bin Salmanom (MBS) in predsednikom palestinske samouprave Mahmoudom Abbasom glede priznanja Palestine.

 

Dejstvo je, da bo ameriški voditelj v najbogatejše države sveta prispel na krilih pomembnih prelomnic, ki posredno odražajo naraščajoči globalni vpliv zalivskih držav. Na eni strani včerajšnja 90-dnevna zamrznitev sino-ameriške trgovinske vojne, na drugi pa napoved neposrednih pogajanj med Vladimirjem Putinom in Volodimirjem Zelenskim glede končanja vojne v Ukrajini ter prav tako nepričakovana izpustitev zadnjega zajetega Američana v rokah palestinskega Hamasa. "Trump potrebuje zalivske države v odnosu do carinske vojne s Kitajci, pa tudi zalivske diplomate za vodenje mirovnih pogajanj med Ukrajino in Rusijo," vlogo monarhij, ki marsikdaj ni najbolj očitna, izpostavlja politolog in predavatelj na Fakulteti za družbene vede Faris Kočan.

Če k povedanemu dodamo še posredniško vlogo Katarja pri pogovorih med Izraelom in Hamasom glede Gaze ter iranski jedrski program, Trumpova turneja vključuje ključne vidike programa MAGA – ekonomsko krepitev ZDA, omejevanje Kitajske, konec ukrajinske vojne ter razrešitev vprašanj Palestine in jedrskega Irana.  

Evropski obstranci in 'slovenska igra'

Pri naštetem in še marsičem, kot je denimo stabilizacija novega sirskega režima, ki je po besedah Kočana dobil "zagotovilo zalivskih držav glede pomoči pri obnovi", imajo akterji v Perzijskem zalivu pomembno, če ne kar ključno vlogo. Velik del tega je posledica dejstva, da so pri tem bistveno bolj sistematični - in premožnejši - od Evropske unije, kar uteleša ambiciozni program modernizacije Vizija 2030, ki jo izvaja savdski avtokratski MBS, s katerim se bo Trump tudi prvi sestal. Ta zajema vse – od zelenega obrata do debirokratizacije, digitalizirane družbe, rudarjenja, razvoja AI, turizma, infrastrukture in industrializacije.

 

S tem se krepi tudi mednarodni ugled kraljevine, na katero vse od likvidacije novinarja Jamala Khashoggija leta 2018 letijo očitki sistematičnega teptanja človekovih pravic. K procesu mednarodne rehabilitacije režima bo brez dvoma pripomogel tudi Trumpov obisk, pravi Kočan in dodaja, da sta zato odvisnost in korist obojestranski. "Dejstvo je, da so ZDA bolj naslonjene na zalivske države kot na Evropo v smislu diplomatskega posredništva, varnostnega partnerstva in finančne podpore," pojasnjuje strokovnjak. V tem pogledu je zgovoren primer avtomobilske industrije: medtem ko so Savdijci še leta 2023 izdelali 800 električnih avtomobilov, jih bodo do konca dekade pol milijona, zraven pa bomo prek Avtomobilskega grozda ACS tudi Slovenci.

Kot kaže, se Trump v domovino ne bo vrnil samo z enim novim letalom, saj naj bi obisk zajemal tudi naznanitev donosnega posla nakupa 100 letal družbe Boeing za letalskega prevoznika Qatar Airways in morda še Emirates, je v podkastu Middle East Instituta dejal strokovni komentator Ibrahim al-Assil. Tudi od tega ima lahko korist Slovenija. Kot nam je povedal njegov direktor Marjan Trobiš, se namreč podjetje Boxmark zaradi krize avtoindustrije diverzificira v železniško in letalsko industrijo, kjer sodelujejo prav z družbo Emirates, ki je največji kupec Boeingovih letal.

Omejevanje Kitajske

Podobno kot sproščanje omejitev za izvoz najbolj naprednih čipov za razvoj AI, je tudi Boeingov posel del geopolitičnega spopada med Kitajsko in ZDA, ki je po carinskem moratoriju zdaj na kritični prelomnici.

Če so neposredne naložbe savdske kraljevine v ameriško gospodarstvo pomembne za ublažitev negativnih posledic Trumpove carinske vojne zoper Ljudsko republiko (inflacija, napoved recesije, slabitev dolarja ipd.), so obsežni nakupi ameriških letal kritični za okrevanje drugega največjega proizvajalca letal na svetu. Ta se je lani otepal očitkov glede kakovosti izdelave, ob zadnji zaostritvi trgovinske vojne pa še z odpovedmi nakupov kitajskih letalskih prevoznikov, ki so bili sicer obnovljeni danes.

 

Kronično nestabilnega Bližnjega vzhoda pa seveda ni brez orožja. In to prav ameriškega. Pred dnevi je Reuters poročal o orjaškem 100 milijard dolarjev vrednem orožarskem poslu s Savdsko Arabijo, ki ga bo Trump sklenil z MBS in tako še okrepil ameriško orožarsko trgovino v tem delu sveta, ki že tako zajema polovico vseh tovrstnih poslov.

Gre za nerealizirano zapuščino Joeja Bidna, ki je posel vezal na omejevanje varnostnih in gospodarskih vezi regijskih monarhov s Pekingom, kjer se kitajski vpliv stopnjuje. V zadnjem desetletju je izvoz kitajske obrambne tehnike v nemirno regijo narasel za osupljivih 80 odstotkov, Ljudska republika pa je predlani odigrala tudi precedenčno posredniško vlogo pri zbliževanju Savdske Arabije z Iranom, na račun katere so ji poskočile diplomatske delnice.

Lovci da, čipi ne?

Bržčas najpomembnejši vidik Trumpove turneje, s katero bo nazorno zaobšel obisk prestolnice najtesnejšega zaveznika v regiji – Izraela – in to prav v času judovskega dneva neodvisnosti kot tudi obletnice palestinske Nakbe dan zatem, bodo posli, povezani s tehnologijo AI. Sprostitev omejitev dostopa do ameriške tehnologije je bila že septembra lani glavni cilj obiska katarskega šejka Mohameda bin Zayeda Al Nahyana pri Bidnu, Trumpov povratek pa je kvečjemu logično nadaljevanje šejkovih prizadevanj.

Napovedi so tokrat bistveno bolj optimistične. Pred obiskom v Zalivu naj bi Trump svojemu zdaj že nekdanjemu svetovalcu za državno varnost Michaelu Waltzu zastavil precej indikativno vprašanje: "Zakaj lahko zalivskim državam prodajamo najsodobnejše lovce F-35, ne pa Nvidijinih čipov?" Posel za prodajo omenjenih lovcev ZAE in Savdijcem sicer (še) ni bil realiziran, toda Trumpovo razmišljanje nakazuje, da je sprostitvam tehnoloških omejitev naklonjen bistveno bolj kot Biden.

ZAE in Savdska Arabija se na drugi strani ZDA dobrikajo s postopnim omejevanjem uporabe tehnologije kitajskega Huaweija in obenem napovedujejo večjo transparentnost pri gospodarskem in varnostnem sodelovanju s Kitajsko. S stališča transakcijskega Trumpa je dostop do tehnologije AI v zameno za vse našteto najbrž sprejemljiva cena. Pa čeprav utegne številne sporazume in pogodbe podpisati na krovu letala katarskega šejka.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar