Nemške volitve: Kdo bo gospodarsko velesilo popeljal iz brezna?

V Nemčiji se bo v nedeljo sklenila politična saga, ki se je začela z novembrskim razpadom 'semaforske kolacije' pod vodstvom kanclerja in prvaka SPD Olafa Scholza. V marsičem bodo predčasne volitve pomenile konec agonije. Ne samo politične, saj si Nemci, pa tudi slovenski poslovneži, želijo predvsem gospodarskega okrevanja v državi z najmočnejšim gospodarstvom Evropske unije.

Ta je v letih vladavine 'Scholzomata', kakor so kanclerja zaradi njegovih pogosto nejasnih in konfekcijskih odgovorov oklicali nemški mediji, zašla v slepo ulico. Očitno medle niso bile samo njegove izjave, saj se je nemško gospodarstvo pod njegovo taktirko med pandemijo ekonomsko skrčilo, se pozneje okrepilo, v zadnjih dveh letih pa znova stagnira. Minulo leto je država sklenila z 0,2-odstotnim krčenjem, letošnje napovedi Bundesbank pa so še vedno pesimistične. Gospodarska kriza se bo nadaljevala še vsaj v začetku novega leta, menijo.

"Ljudi zelo skrbi prihodnost, kakšne bodo cene energije, ali bodo imeli službe, to je vsekakor prva skrb volivcev, ki bo odločila volitve," ključno vlogo ekonomije pred volitvami povzema slovenska veleposlanica v Berlinu Ana Polak Petrič. Na drugem mestu so migracije in vojna v Ukrajini oziroma izdatki za krepitev varnosti in vojske ter javne finance.

Konec nemškega razvojnega modela?

"Glavni izziv Nemčije je njena gospodarska stagnacija, ki se dogaja kljub večanju priseljevanja in zaposlovanja, kar bi po ekonomski teoriji moralo pomeniti gospodarsko rast prek povečane porabe," paradokse nemškega gospodarstva povzema glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije Bojan Ivanc.

Gospodarstvo, ki se po zelenem prehodu tudi denidustrializira, pa ni samo glavna tema volitev, ampak tudi razlog, da so te na sporedu veliko prej. Po ustaljenem redu bi morale biti na vrsti šele jeseni, toda že tako nestabilno koalicijo, ki so jo poleg vladajoče SPD sestavljali še Zeleni in liberalci FDP, je novembra dokončno spodnesel prav spor okoli javnih financ in posledičnega načina reševanja razmer v gospodarstvu. Zaradi hromeče neučinkovitosti nemške politike pri iskanju poti iz krize in nezmožnosti odgovora na krepitev tuje konkurence številni menijo, da je zveličavni nemški razvojni model, ki je državo popeljal v povojni gospodarski razcvet oziroma čudež, mrtev.

Večina gospodarstvenikov zatrjuje, da država potrebuje "Politikwechsel", se pravi obrat na področju spodbujanja ekonomije, pravi veleposlanica. To je rdeča nit naših stikov z gospodarstveniki in združenji na terenu, povzema razpoloženje med podjetniki.

Kancler je namreč pred koncem leta odstavil finančnega ministra Christiana Lindnerja iz FDP, ker ni želel popustiti glede dodatnega zadolževanja, kar je državo z manjšinsko vlado pahnilo v politično krizo, liberalci pa so zapustili vlado. Država v številnih pogledih preživlja prelomne in precedenčne trenutke, ki jih poleg gospodarskega nazadovanja zaznamujejo upadi investicij domačih in tujih podjetij, manjšinska vlada, ki je Nemci niso doživeli že vse od leta 1982, in vzpon skrajne desnice, kar je sploh tabu tema.

A ne glede na to, kakšna bo sestava prihodnje vlade v Berlinu, je dejstvo, da bodo rezultati gospodarskih reform vidni s precejšnjim časovnim zamikom. "Najverjetnejši bodoči kancler, prvak krščanske unije CDU/CSU Friedrich Merz, s svojimi napovedmi gospodarstvu vrača upanje, a treba je vedeti, da bodo njegovi ukrepi, če bo izvoljen in mu bo uspelo sestaviti vlado, vidni šele čez nekaj let," svari veleposlanica.

Podjetniki v državi programu krščanske unije pripisujejo najbolj proaktivno gospodarsko politiko. "Kancler Merz je na nekem srečanju z diplomati dejal, da bo vsaka odločitev sprejeta na podlagi odgovora na vprašanje, ali to krepi konkurenčnost nemškega gospodarstva," pravi diplomatka in dodaja: "Če bo odgovor pritrdilen, bo predlog sprejet, v nasprotnem primeru pa ne, zartjuje kandidat."

 

Optimizem slovenskih izvoznikov

Podobno menijo tudi slovenski podjetniki, ki so dejavni na nemškem trgu. Direktor Boxmarka, ki izdeluje sedeže za nemške avtomobilske velikane, Marjan Trobiš se strinja z oceno nemških poslovnih partnerjev, da ima Merz najbolj jasen načrt, kako nemško gospodarstvo in industrijo znova vrniti na svetovni zemljevid.

"V luči krepitve ZDA in Kitajske so se zavzeli za dvig konkurenčnosti in rahljanje zavez zelenega obrata, ki ga je izvajala Scholzeva vlada," meni. "To bo poživilo gospodarstvo in na to upajo tudi slovenski izvozniki," pravi o vplivu na slovensko gospodarstvo.   

Pri našem največjem farmacevtu Krki, kjer pravijo, da Nemčijo po več kot dveh desetletjih poslovanja in od vstopa Slovenije v EU obravnavajo kot domači trg, pa poslovno okolje v državi ocenjujejo za tako stabilno, da volitve ne bodo imele vpliva na njihovo poslovanje.

Ekonomija na dnu, DAX v zenitu

Ob vsem tem bega dejstvo, da so bili nemški finančni trgi v zadnjem letu eni najbolj donosnih na svetu. V minulem letu je namreč indeks DAX pridobil več kot 32 odstotkov, kar je celo več od ameriškega S & P 500. Finančni analitik podjetja Acex Tilen Šarlah razliko med gospodarsko in borzno kondicijo države pojasnjuje s tem, da prihodki družb v okviru indeksa DAX večinoma niso ustvarjeni v Nemčiji.

Družbe v indeksu imajo obsežen del svojega poslovanja skoncentriran zunaj Nemčije, zato se jih slabše notranje razmere ne dotaknejo toliko kot manjša ali srednja podjetja, ki zaposlujejo 50 odstotkov delovne sile v Nemčiji, dodaja. Za uspešnost podjetij je tako veliko bolj pomemben strukturni razvoj določenih panog in regij na svetovnem trgu, kot pa nemško gospodarstvo, dihotomijo pojasnjuje strokovnjak.  

Nemčija odpira denarnico

Omenjeni zasuk pa vključuje povečanje naložb oziroma državne porabe. Ivanc pravi, da zaradi zaostrenih varnostnih razmer v EU, predvsem na področju obrambe. Tudi konservativni Merz se bo zato pri iskanju magične formule za oživitev gospodarstva težko izognil kršenju nekaterih najbolj vztrajnih ortodoksij tamkajšnje ekonomske politike.

Povečanje konkurenčnosti in naložb za spodbujanje inovativnosti, prenove prometne infrastrukture (zlasti železnice), posodobitev birokracije in prehod na zelene energetske vire bodo namreč skorajda neizvedljivi brez dodatnega zadolževanja. Polak Petričeva je v nedavnem pogovoru za Bloomberga Adria navedla podatek, da birokracija nemške družbe stane okoli 140 milijard evrov na leto.

Zato pot do dodatnega trošenja države neizogibno vodi prek tako imenovane dolžniške zavore. "Ta uteleša vse, kar je za Nemce na področju financ sveto, pravi ekonomist z Ekonomske fakultete v Ljubljani Mitja Kovač. Fiskalni ukrep državni primanjkljaj omejuje na 0,35 odstotka BDP, poleg tega pa je spor že terjal skalp Scholzeve vlade. A tik pred volitvami je celo Merz v pogovoru za The Economist dejal, da je kljub uvodnim zadržkom naklonjen vnovični zamrznitvi. "Odprt sem za pogovor o tem," je povedal v intervjuju.  

Kdorkoli bo po nedelji prevzel vajeti, bo moral poiskati rešitev, kako zavreti proces deindustrializacije, ki se v močno industrializirani državi krepi že od leta 2017. Zveza nemške industrije (BDI) pričakuje, da se bo gospodarska proizvodnja leta 2025 zmanjšala za nadaljnjega 0,1 odstotka. "Ugašanje industrijske proizvodnje je naravnost zastrašujoče," meni Kovač. "Država ima izziv v energetiki, ker postaja manj konkurenčna pri energetsko intenzivnih dejavnostih," o nekaterih razlogih za takšen trend meni Ivanc.

Temelj nemškega gospodarstva namreč tvori 3,3 milijona malih do srednjih podjetij, medtem ko podatki Nemške trgovinske in industrijske zbornice DIHK kažejo, da jih letos tretjina namerava zmanjšati naložbe v domače proizvodne zmogljivosti. "Znamenja deindustrializacije postajajo vse bolj očitna. Šibke naložbe kažejo na upad ustvarjanja vrednosti v industriji," so zapisali pri zbornici. Ivanc dodaja, da se negotove gospodarske razmere kažejo tudi v tem, da se stopnja varčevanja nemškega prebivalstva viša, investicije pa upadajo.

Požgan: EU potrebuje močno Nemčijo

A še pred gospodarskimi reformami se bo morala nekako poenotiti doslej nazorsko razdeljena nemška politika. Krizo – in obenem urgenco – še dodatno poudarja krepitev skrajno desne stranke AfD, ki po javnomnenjskih anketah z dobrimi 20 odstotki zaseda drugo mesto. Na prvem je medtem s 30 odstotki podpore za zdaj trdno zacementirana unija CDU/CSU.

Alternativa za Nemčijo (AfD). Strokovnjak za mednarodne odnose s fakultete za družbene vede Jure Požgan napoveduje, da se bodo stranke držale dogovora o tako imenovanem sanitarnem koridorju okoli AfD. Pri tem dodaja, da je vzpon desnice delna posledica zunanje podpore iz ZDA oziroma Elona Muska, a da bodo dejanski učinek te podpore pokazale volitve. "Lahko je tudi nasproten," učinek podpore ameriških konservativcev povzema politolog. 

Tridelna koalicija. Največ možnosti za oblikovanje koalicije pripisuje tridelni kombinaciji CDU/CSU, Scholzevih socialistov SPD in Zelenih, ki jih vodi zdajšnji minister za gospodarstvo Robert Habeck. Kombinacija, ki utegne biti vsaj tako eksplozivna kot neslavna semaforska koalicija, sploh če sodimo po nedavnem soočenju na nemški televiziji RTL, kjer sta si v lase zaradi gospodarstva skočila prav Merz in Scholz. Prvi je napovedal, da nameravajo poenostaviti davčni sistem, a sta se s Scholzem sporekla glede olajšav za obrtnike in podjetja.

"Po izračunih inštituta Ifo prinašajo predlogi CDU in AfD precej večji fiskalni izpad kot od SPD in Zelenih, ker zadnji dve stranki predlagata tudi uvedbo določenih davkov," glede na strankarsko ideologijo neobičajno nasprotje povzema Ivanc. Polak Petrič dodaja, da tako imenovane kenijske koalicije "ne želi praktično nihče". Zato Merz volilce poziva, da "naj mu namenijo močan mandat," kot pogoj za sodelovanje v koaliciji, "od česar ne bo odstopal", pa je izpostavil oživitev gospodarstva in omejitev nelegalnih migracij, pravi veleposlanica.

 

Zeleni in socialisti. Podatek je zanimiv z vidika povolilnih scenarijev, saj poleg omenjenega trojčka najbolj verjetne kombinacije vključujejo ali Zelene ali socialiste. "Možni sta tudi koaliciji med unijo CDU/CSU in SPD oziroma med CDU/CSU in Zelenimi," dodatne scenarije preigrava politolog, ki je pred kratkim gostoval na univerzi v nemškem Passauu.

"Glede na programske usmeritve je koalicija med krščansko unijo in Zelenimi manj verjetna kot koalicija s SPD, saj imajo Zeleni precej drugačne poglede na nekatere ključne teme, kot so migracije, gospodarske reforme in zeleni prehod," napoveduje Požgan.

Avstrijski scenarij. Okrepljena skrajna desnica in razdrobljena ter nazorsko nekompatibilna sredina spominjajo na razmere v sosednji Avstriji, kjer se koalicijska pogajanja vlečejo že mesece. "Sestava koalicije ne bo preprosta, a ocenjujem, da se bosta poskušala preprečiti tako imenovani avstrijski scenarij in zavlačevanje pri oblikovanju nove vlade," pravi politolog.

Njegov optimizem poraja trenutno dogajanje v zvezi s koncem vojne v Ukrajini, kjer je EU izključena iz pogajanj med ZDA in Rusijo. To je opozorilo Nemčiji in novemu kanclerju, da Evropa bolj kot kdaj prej potrebuje močno vodstvo in hitro ter učinkovito ukrepanje, tako na gospodarskem kot politično-varnostnem področju, pravi Požgan. "Stranke bi se pri usklajevanjih morale zavedati, da EU v takšnih razmerah potrebuje močnega voditelja v podobi Nemčije," vpliv širšega evropskega konteksta na volitve niza politolog. Delni odgovor na to vprašanje bomo dobili v nedeljo.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar