Nemčija: Volilna zmaga je šele začetek Merzevih težav

Razplet včerajšnjih predčasnih parlamentarnih volitev v Nemčiji sicer daje upanje za krepitev nemškega gospodarstva, toda krščanska unija CDU/CSU navkljub pozivom vodje Friedricha Merza, naj mu volivci namenijo čim več glasov, nima zadostne večine, da bi hitro in enostavno začela z izvajanjem reform. Nemška vlada naj bi bila po napovedih še neuradnega zmagovalca volitev Merza oblikovana do velikonočnih praznikov, kar pa je v trenutnih trubolentnih razmerah, ki poleg reševanja gospodarske uganke vključujejo tudi negotove varnostne razmere v Evropski uniji, cela večnost.

"Dolg proces sestave nove vlade namreč pomeni, da je nova nemška vlada še bolj, kot je bila do volitev Scholzeva, operativno omejena", ocenjuje politolog s Fakultete za družbene vede v Ljubljani Jure Požgan. Strokovnjak meni, da je velik problem kanclerskega kandidata CDU/CSU ta, da "mu ostale stranke očitajo pomanjkanje karizme in avtoritete".

Zakaj EU in Ukrajina potrebujeta Nemčijo?

A kot pišemo danes, EU že od včeraj potrebuje operativno, politično poenoteno in močno Nemčijo, s katero bi lahko ubranila svoje geostrateške in varnostne interese na lastnem ozemlju. Ameriški predsednik Donald Trump in ruski voditelj Vladimir Putin namreč mimo EU in mimo Ukrajine poskušata skleniti prekinitev ognja, pri čemer se uresničuje najhujša nočna mora: če Ukrajini ZDA odtegnejo pomoč, pravi obramboslovka in kolegica Požgana s FDV, Jelena Juvan, bo ta klonila pod ruskim pritiskom, Kremelj pa bo obdržal zasedena ozemlja na njenem vzhodu. Poleg tega Trump od oblegane države zahteva še vsaj 500 milijard rudninskih bogastev za pomoč v zadnjih treh letih vojne, medtem ko Zelenski v zameno želi jasno pot Ukrajine v zvezi Nato.

Poznavalec posovjetskega prostora Denis Mancevič v primeru uresničitve takšnega scenarija napoveduje stopnjevanje Putinovega pritiska na baltske države in testiranje Natovega 5. člena obrambe članic alianse. Kot je v pogovoru za Bloomberg Adria TV dejal Mancevič, je prihodnost Ukrajine "odvisna od tega, kakšen bo mir, ali bo ta vsiljen, kar bi pravzaprav pomenilo kapitulacijo Ukrajine. To je bil prvotni cilj Kremlja, zdaj pa poslušamo izjave Trumpa, ki so podobne temu." V takšnem primeru bi EU težko igrala kakšno vlogo pri obnovi Ukrajine, v primeru poštenega miru pa bi tudi evropska podjetja imela svojo vlogo pri obnovi države.

Konec vojne bi za Ukrajince "nedvomno pomenil olajšanje," je prepričan sogovornik. Opozarja, da javnomnenjske raziskave v Ukrajini ne podpirajo Trumpovih izjav o nizki podpori ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu, saj mu merijo podporo med 50 in 60 odstotki. "Večji del Ukrajincev tudi podpira obrambo pred rusko agresijo," je jasen Mancevič, ki pravi, da se Ukrajinci dobro spomnijo ruskih zločinov, kot je bil pokol v mestu Buča in si zato ne želijo ruske okupacije, a jih je po drugi strani tudi strah kapitulacije njihove države.

Koalicijska kvadratura kroga

"Z vidika reševanja ključnih notranjih in evropskih izzivov je to nekaj, kar bi morale stranke upoštevati pri usklajevanjih glede sestave nove koalicije, saj Evropa potrebuje močnega voditelja, kar je Nemčija", dodaja Požgan. Merz se izzivov, ki so pred njim očitno zaveda, saj je po zmagi dejal, da so v stranki "sposobni hitrih pogajanj, da bomo lahko ukrepali doma, da bomo spet prisotni v Evropi in bo svet videl, da ima Nemčija znova zanesljivo vlado." A nekaj so želje, drugo pa realnost.

Na drugem mestu je namreč trdno zasidrana skrajno desna Alternativa za Nemčijo AfD, ki z 20,8 odstotka glasov uživa rekordno podporo doslej. Merz je večkrat zatrdil, da s stranko ne bo šel v koalicijska pogajanja - nazadnje je to ponovil na zadnjem televizijskem soočenju pred volitvami -, a še konec januarja je verjetni kancler pri sprejemanju strožje migracijske zakonodaje sprejel preračunljivo kalkulacijo podpore AfD.

Na tretjem mestu so s 16,4 odstotka glasov socialisti SPD Olafa Scholza prav tako zabeležili zgodovinski rezultat. Osvojili so najmanj glasov od konca 2. svetovne vojne, s čimer so nemški volivci podali jasno – negativno – oceno delu propadle semaforske koalicije, od katere so na četrtem mestu 'preživeli' še Zeleni (zbrali so 12,2 odstotka glasov), gospodarskega ministra Roberta Habecka. Liberalci nekdanjega finančnega ministra Christiana Lindnerja, ki je efektivno zrušil Scholzevo vlado, pa bodo po vsej verjetnosti izpadli iz koalicijske aritmetike, saj niso prestopili parlamentarnega praga.

V primeru štirih strank v parlamentu je namreč mogoča parlamentarna večina z dvema strankama s krščansko unijo in socialdemokrati, medtem ko ta ni več mogoča v primeru, da se v parlament prebije pet ali šest strank. V tem primeru bi se morala koalicija sestaviti iz treh strank, a tako imenovane kenijske koalicije si po besedah slovenske veleposlanice v Berlinu Ane Polak Petrič ne želi "praktično nobena stranka". Merz je po njenem kriterije za vstop v koalicijo zakoličil pri oživitvi gospodarstva in omejitvi nelegalnih migracij.

Možni koalicijski partnerji so podobno kot pri Scholzevi 'semaforski kolaciji' nazorsko zelo raznoliki, kar predstavlja težavo z vidika zamrznitve razvpite dolžniške zavore. Brez nje, pravijo ekonomisti, bo Nemčija težko izplavala iz gospodarske stagnacije, za nameček pa še okrepila svojo vojsko v luči naraščajoče ruske grožnje. "Prihodnja vlada bo morala uvesti določene javno-finančne stimulacije, ki bodo spodbudile investicije zasebnega sektorja, hkrati pa se bo lotila določenih strukturnih reform," je o nadaljnjem razvoju dogodkov v prvi ekonomiji EU za Bloomberg Adria povedal glavni ekonomist Gospodarske Zbornice Slovenije Bojan Ivanc. 

Pri tem izpostavlja predvsem obrambo: "Trajnejše povečanje obrambnih izdatkov bo ne glede na sestavo koalicije zelo verjeten scenarij, kar z vidika BDP pomeni kombinacijo večjega trošenja države in investicij", potrebo po sprostitvi fiskalnega prisilnega jopiča meni ekonomist.

 

Zamrznitev zadolževanja, a ne samo za vojsko

Kakšen odnos do povečanega zadolževanja imajo potencialni koalicijski partnerji? Čeprav je Merz dejal, da je njegova prednostna naloga zmanjšanje porabe in znižanje davkov, takšni ukrepi ne bodo ustvarili potrebnega fiskalnega manevrskega prostora za posodobitev starajoče prometne infrastrukture, digitalizacije javne uprave in povečanje izdatkov za obrambo. Brez sprostitve trošenja in naložb v gospodarstvo se bo Nemčija - in preko nje EU - težko uveljavila kot dostojen tekmec protekcionističnim Trumpovim ZDA ter ekspanzionistični in tehnološko okrepljeni Xijevi Kitajski.

Levosredinski SPD in Zeleni so medtem mnenja, da je zamrznitev omejitve trošenja upravičeno, a so zadržani do nižanja davkov in želijo ohraniti nekatere socialne programe, ki jih je uvedla prejšnja vlada.

Za zamrznitev dolžniške zavore se zavzema tudi Levica, vendar želi državni denar nameniti za socialne programe in zavrača večje obrambne izdatke iz tega naslova. Prav tako nasprotuje Merzovim napovedim glede številnih drugih vprašanj, vključno z obdavčitvijo in migracijami.

Ena od možnosti, po kateri utegne v naglici poseči Merz, je ponovna zamrznitev omejitve na podlagi izrednih razmer zaradi vojne v Ukrajini. Za tak korak bi namreč zadostovala navadna večina v parlamentu. A tudi ta scenarij ni brez tveganj. Kot je pokazala izkušnja Scholzeve vlade pri preusmerjanju sredstev iz sklada za popandemsko okrevanje v financiranje zelenega obrata novembra 2023, utegne takšno strategijo zaradi navzkrižja z ustavo na koncu blokirati nemško sodstvo.

Gospodarski pesimizem

Nemški podjetniki sicer ostajajo pesimistični, je pokazal današnji odčitek inštituta Ifo o gospodarski klimi v državi. Kazalnik gospodarske klime je februarja ostal pri 85,2 točke, kolikor je po sezonsko prilagojenih podatkih znašal tudi januarja. Podjetja so sicer bolj kot s stanjem zadovoljna z napovedmi.  Razpoloženje se je najbolj popravilo v predelovalni industriji, gradbeništvu in trgovini, še navaja Ifo.

Članek je bil dopolnjen s kazalnikom razpoloženja v nemški ekonomiji ištituta Ifo.