Kdo je Friedrich Merz in ali lahko reši Nemčijo?

Mož, ki bo verjetno postal naslednji nemški kancler, je uganka. Za nekatere je Friedrich Merz populistični provokator, drugi pa v njemu vidijo odločenega konservativca ali spretnega ekonomista. Če bo njegova stranka, konservativno zavezništvo CDU/CSU, zmagala na nemških volitvah 23. februarja, se bo moral dvigniti nad te oznake in hitro pokazati učinkovito državniško držo.

Od nikogar ne moremo pričakovati, da bo težave Nemčije odpravil čez noč, vendar pa imajo centristi zaradi skrajne desnice, ki jim je za petami, morda le še eno priložnost, da Nemčijo spravijo iz težav. Vprašanje ostaja: ali ima Merz za to dovolj moči?

Vsekakor bi moral biti sposoben začeti z delom. Njegova stranka zadnja tri leta vodi v javnomnenjskih anketah in bi lahko dobila dvakrat več glasov kot levosredinska SPD sedanjega kanclerja Olafa Scholza. Merz je zato velik favorit za zmago, nekateri nemški mediji pa so ga celo začeli imenovati "nemški kancler v čakanju".

Vendar pa trdnega vodstva v anketah ne smete zamenjati za navdušenje. Javnomnenjske raziskave konservativcem napovedujejo približno 30-odstotni delež glasov, kar bi bil drugi najslabši rezultat v zgodovini stranke (najslabši je bil 24-odstotni leta 2021). In to kljub dejstvu, da je imel Scholz šokantno slabe ocene priljubljenosti. Povedano drugače, vodja opozicije Merz se vozi, medtem ko bi moral leteti.

Ni takoj jasno, kaj ga zadržuje. Četudi je najstarejši od ponujenih kandidatov za kanclerja, »njegovi energični nastopi v kampanji nasprotujejo njegovi starosti«, kot so razmišljali novinarji revije The Economist, ki so ga intervjuvali prejšnji teden. Prav tako se zdi, da je v dobrem položaju za reševanje dveh perečih vprašanj teh volitev: stagnirajočega gospodarstva in migracij.

Merz je multimilijonar, ki je kot podjetniški odvetnik zbral več premoženja, kot so Nemci vajeni pri svojih kanclerjih. Opravljal je donosne funkcije v številnih upravnih odborih podjetij, zlasti kot predsednik nemškega dela ameriške investicijske družbe BlackRock. Čeprav so se nekateri spraševali, ali zaradi letenja z zasebnim letalom (Merz ima pilotsko licenco) ni videti preveč zadržan, ankete kažejo, da Merz velja za gospodarsko najbolj podkovanega kandidata.

Toda v Nemčiji je to vprašanje zelo zaskrbljujoče. Medtem ko njihova država vstopa v morda že tretje leto recesije zapored, Nemci še nikoli niso bili tako potrti. V nedavni raziskavi je le četrtina ljudi ocenila, da so gospodarske razmere dobre, še manj pa jih je menilo, da je Nemčija na pravi poti. »Poslovnega modela te države ni več,« priznava Merz, ki volivcem ponuja drastično zmanjšanje davkov, birokracije in socialne porabe. Potreben bo nalezljiv optimizem in veliko verodostojnosti, da bi ustavili odhod nemških podjetij in prepričali volivce, da so pred njimi svetlejši dnevi.

Na področju priseljevanja mora prav tako zgodaj dokazati, da se je pripravljen lotiti tega zapletenega in občutljivega vprašanja. Njegova namera, da to stori, se zdi verodostojna. Kot notranji strankarski tekmec nekdanje kanclerke Angele Merkel je bil odkrito kritičen do njene politike odprtih mej leta 2015 in trdil, da bi to morala ostati "enkratna izjema".

Bloomberg

 

Zdaj je v Nemčiji več kot 3,5 milijona ljudi, ki so prišli kot begunci, kar predstavlja štiri odstotke prebivalstva.

V tvegani potezi, s katero želi prepričati volivce, da je pripravljen zmanjšati nezakonite migracije v Nemčijo, je Merz prejšnji mesec skušal v parlamentu sprejeti strožjo zakonodajo, vendar mu to ni uspelo. Vedel je, da bo z njim glasovala zagnana protimigrantska stranka AfD, ki med glavnimi nemškimi strankami zaradi nacistične preteklosti države velja za tabu.

Ankete, ki so jih opravili od takrat, kažejo, da ta poteza Merzu ni škodila, čeprav je sprožila ogorčenje njegovih nasprotnikov in velike ulične proteste po nemških mestih. Toda ključno je, da ankete tudi niso povečale njegovih možnosti, čeprav so pokazale, da se približno dve tretjini ljudi strinjata z migracijskimi ukrepi, ki jih je predlagal.

Zdi se, da lahko Merz trenutno dela ali govori, kar hoče, ankete pa ostajajo zamrznjene. Temeljni problem je, da je veliko Nemcev izgubilo zaupanje v sam sistem. Ankete že leta kažejo, da velika večina volivcev ne zaupa več političnim strankam, novost pa je, da se to širi tudi na srednji razred, ki je temelj CDU/CSU. Zdi se, da centristi ne morejo "dajati vtisa empatije, kompetentnosti in odprtosti", kot se je izrazil eden od anketirancev.

Merz je znan obraz sistema, v katerega so ljudje izgubili zaupanje. Ko se je leta 1972 prvič pridružil CDU, je bil 17-letni dijak. Bil je zelo ambiciozen in tekmovalen, v začetku leta 2000 si je celo prizadeval za vodenje stranke, vendar ga je Angela Merkel prehitela. Postala sta zaprisežena tekmeca, Merz pa je med letoma 2009 in 2018 zapustil politiko in se posvetil karieri v zasebnem sektorju. Po vrnitvi je še dvakrat izgubil proti Merklovima varovancema Annegret Kramp-Karrenbauer in Arminu Laschetu. Nobeden od njiju ni bil uspešen, tako da je Merz končno uresničil svoje ambicije in leta 2022 postal predsednik CDU, leta 2024 pa njen kandidat za kanclerja.

Bloomberg

 

Zdi se, da strankarska nomenklatura trdno stoji za njim, ankete pa so si po volilnemu porazu Merklove nekoliko opomogle. Toda zgodba o tem, da je večinoma časa bil druga izbira, ni privlačna, spremeniti to zgodbo pa ne bo lahko. Prvič, Merz tega ne more storiti sam. Glede na »požarni zid« proti AfD bo moral oblikovati koalicijo z eno ali celo dvema sedanjima vladajočima strankama, kar se bo nezadovoljnim volivcem lahko zdelo zgolj sprememba statusa quo. Prepričati jih v nasprotno bo težko, vendar pa vložek ne bi mogel biti večji.

Stranka AfD naj bi v primerjavi z letom 2021 podvojila svoj delež glasov. Ob takšni dinamiki ni več nepredstavljivo, da bi lahko v nekaj letih postala najmočnejša stranka. Če bo Merz postal naslednji nemški kancler, za to ne bo več veliko časa. Najti bo moral način, kako sprožiti učinkovite reforme in jih dobro predstaviti, če želi Nemčiji vdahniti nekaj prepotrebnega optimizma, zaustaviti njen gospodarski upad in populistom odvzeti veter iz jader.

Nihče ne ve, ali bo kos tem velikim izzivom. Merz ni nikoli zasedal ministrskega položaja in je svoje sposobnosti izpopolnjeval le v opoziciji – bodisi v drugih strankah bodisi v lastni stranki. Toda v dobrem in slabem bo verjetno na njem, da svoji državi pokaže pot iz mraka.

Katja Hoyer je nemško-britanska zgodovinarka in novinarka.