Vse, kar morate vedeti o nemških volitvah

Danes v Nemčiji potekajo parlametarne volitve. Vodja nemške krščanskodemokratske unije (CDU/CSU) in verjetni prihodnji kancler Nemčije Friedrich Merz je v zadnjem televizijskem soočenju pred nedeljskimi volitvami za novo sestavo Bundestaga odhajajočemu socialdemokratskemu (SPD) kanclerju Olafu Scholzu naravnost povedal, da bo potreboval čudež za zmago.

"Imamo relativno stabilne, jasne rezultate anket in potreben bo pravi čudež, da bi kaj zmanjšalo razliko med nama," je med TV-oddajo Merz dejal Scholzu, poroča Bloomberg in dodaja, da je vodja konservativcev pozval volivce, naj mu dajo mandat, da bo lahko uresničil spremembo politike v največjem evropskem gospodarstvu.

Kljub temu, da ima Scholzev SPD po vseh zadnjih anketah polovico manj podpore kot CDU/CSU, je Scholz obtožil Merza pretiranega samozaupanja in dejal, da naj 'ne računa na čudež, ampak na demokratično glasovanje, ki bo drugačno, kot pričakujete'.

"Če želite biti prepričani, da bo Nemčija šla naprej, bi bilo bolje izvoliti SPD in ne nekoga, ki je že pred petimi meseci določil, kako se bodo stvari iztekle," je kancler nagovoril gledalce z neposrednim pogledom v kamero.

Zadnje ankete različnih inštitutov kažejo, da Merzev CDU/CSU ima podporo okoli 30 odstotkov volivcev, sledi desničarska Alternativa za Nemčijo (AfD) z okoli 20 odstotki, nato SPD s približno 16 in Zeleni s približno 13 odstotki. Vendar bo ključ povolilnih kalkulacij za oblikovanje nove vlade v tem, ali bodo v Bundestag vstopile tri stranke, katerih priljubljenost je po različnih anketah blizu volilnega praga pet odstotkov. To so Levica, levičarsko zavezništvo Sahre Wagenknecht (BSW) in liberalci (FDP), ki so bili skupaj z Zelenimi v Scholzevi vladi.

Sedež Bundestaga; Foto: Depositphotos

Kaj muči Nemce?

Čeprav ima Merz prav, da Scholz po anketah potrebuje čudež za zmago na volitvah in da se izogne najslabšemu rezultatu SPD po drugi svetovni vojni, je res tudi to, da bo Merz potreboval čudež za izpolnitev pričakovanj nemških državljanov in gospodarstva.

Kljub temu, da je v trimesečni predvolilni kampanji prevladovalo vprašanje nezakonitih migracij, je to le eden od petih ključnih težav, ki težijo Nemce in jih je v svoji raziskavi zaznal inštitut za raziskovanje javnega mnenja Gallup.

Nemci pričakujejo, da bo novi kancler spodbudil gospodarsko rast in s tem izboljšal življenjski standard, saj je nezadovoljstvo med Nemci trenutno na najvišji ravni po globalni gospodarski krizi leta 2008. Pričakujejo tudi, da bo rešil problem pomanjkanja cenovno dostopnih stanovanj, da bo obnovil zaupanje državljanov v javne institucije, kot sta vojska in pravosodni sistem, pa tudi zaupanje v samo vlado, ki je na najnižji ravni v zadnjem desetletju. Od novega kanclerja se pričakuje tudi, da bo obnovil zaupanje drugih v Nemčijo in okrepil zavezništva v Evropi.

Po drugi strani pa predstavniki nemške zvezne gospodarske zbornice, ki združuje industrijo, poudarjajo, da od nove vlade pričakujejo nižje davke, nižje stroške energije, več finančnih spodbud za naložbe, zamrznitev socialnih izdatkov, prožnejše delovno pravo in zmanjšanje preobsežne birokracije.

Vse se vrti okoli AfD in migrantov

V središču te kampanje je bila migrantska politika kljub številnim drugim težavam. K temu so delno pripomogli napadi storilcev, ki so bili večinoma nezakoniti migranti in so čakali na deportacijo.

Po enem od napadov je Merz v Bundestagu predlagal sprejetje dveh resolucij, ki pozivata k občutno strožji azilni politiki in uvedbi ostrejših predpisov za migrante zaradi povečanja notranje varnosti v Nemčiji.

Friedrich Merz; Foto: Depositphotos

To je privedlo do novega spora med levimi strankami in konservativci, saj se Merz tokrat ni oziral na to, ali bosta resoluciji sprejeti s pomočjo glasov AfD, ki jo zmerne stranke sredinske usmeritve zavračajo kot nesprejemljivega partnerja zaradi desničarskega ekstremizma.

Na koncu je Merzu v Bundestagu s podporo AfD, liberalcev in nekaterih samostojnih poslancev uspelo doseči sprejetje ene resolucije, medtem ko obsežnejša druga ni dobila zadostne podpore, saj so jo zavrnili nekateri bolj liberalno usmerjeni poslanci njegove stranke.

V zadnjem televizijskem soočenju pred volitvami je Merz opozoril, da bi država lahko "končno zdrsnila v desničarski populizem", če tradicionalne stranke ne bodo rešile zaskrbljenosti volivcev glede migracij in popravile šepajočega nemškega gospodarstva.

"In jaz sem tu, da to preprečim," je dejal. Podpis koalicijske pogodbe bo mogoč samo ob temeljiti spremembi migracijske politike in preobratu v gospodarstvu.

Scholzevo diskreditiranje Merza

Ob koncu zadnjega soočenja je Scholz ponovno izrazil dvom, da bo Merz po volitvah sklenil koalicijo z AfD, s čimer je Merza spodbudil k obljubi, da tega ne bo storil.

"Želim stabilno večino v nemškem Bundestagu za novo vlado, to pa se ne bo zgodilo v sodelovanju z AfD, ne neposredno ne posredno," je dejal Merz in odločno zaključil z "ne".

To je le še eden v vrsti številnih kanclerjevih poskusov diskreditiranja Merza v zaključnih tednih kampanje, čeprav je krščanskodemokratski kandidat v zadnjih dneh že neštetokrat javno izjavil, da po volitvah nima namena neposredno ali posredno sodelovati z AfD.

Olaf Scholz; Foto: Depositphotos

"Vladajoči socialdemokrati, ki očitno nimajo možnosti, da bi ubranili zmago iz leta 2021, še naprej sejejo dvome. "V zadnjih metrih tekme je njihova predvolilna kampanja postala monotematska, v celoti usmerjena proti Merzu osebno," poudarja komentator portala Češki razglas Robert Schuster in dodaja, da SPD to počne v dobrem zavedanju, da se bo verjetno moral z njim pogajati o naslednji vladi. "Od zunaj to lahko deluje kratkovidno, vendar je z vidika utapljajočega se, ki se oprijema bilke, nekoliko razumljivo."

To Scholzevo vztrajanje se razlaga tudi kot taktika za prepričevanje neopredeljenih volivcev, naj izbirajo med njim in "nepredvidljivim" Merzem. Vendar je to, kot poroča Bloomberg, privedlo do situacije, ko ju je voditelj javne medijske hiše ARD na prejšnjem soočenju vprašal, ali si lahko predstavljata, da bosta v isti vladi po volitvah. Merz je odgovoril, da je to "nekaj, kar oba vidiva kot malo verjetno."

"Tako vidim tudi jaz, v tem mu ne morem oporekati" je takrat dodal Scholz. "Jaz želim ostati kancler, on to želi postati, volivci pa bodo odločili."

Če bo Merz dobil priložnost za oblikovanje vlade in se bo Scholz umaknil v politični pokoj, je v SPD več politikov, ki bi lahko prevzeli ključne vloge v morebitni koalicijski vladi CDU-CSU in SPD. Med njimi je dolgo najpriljubljenejši nemški politik in še aktualni obrambni minister Boris Pistorius, nato sopredsednik SPD Lars Klingbeil, pa tudi Scholzev tesni sodelavec Rolf Muetzenich, ki je bil vodja poslanske skupine stranke v razpuščenem Bundestagu.

Volivci izgubljajo zaupanje v politike

Energetska kriza, ki jo je povzročila prekinitev nemškega zanašanja na poceni ruski plin, v kombinaciji z dolgo zapostavljenimi težavami, kot sta zastarelost infrastrukture in preobsežna birokracija, je precej prispevala k temu, da je država dve leti zapored v blagi recesiji.

Kdor koli bo v novi nemški vladi, bo imel nehvaležno nalogo - ne le da Nemčijo reši iz gospodarske in zunanjepolitične krize, temveč tudi, da prepriča volivce, da so nemški politiki sploh sposobni narediti spremembe in vrniti državo na uspešno pot.

Berlin; Foto: Bloomberg

 

"Vse več ljudi izgublja vero v to, da je politika sposobna ukrepati," je za Bloomberg povedal Harald Christ, poslovnež, ki je SPD zapustil leta 2019 po več kot 30 letih članstva, lani pa izstopil tudi iz vrst liberalcev, ki veljajo za zaščitnike srednje velikih in velikih podjetij. "To je klic k prebujenju za uveljavljene stranke, da začnejo razmišljati in delovati na nove načine."

Nemška vodilna politična elita mora ne le dokazati, da lahko Nemčijo vrne na pot uspeha, temveč tudi pomiriti strahov volivcev, utrujenih od gospodarskih težav, ki vse bolj verjamejo desničarskemu AfD, da so migranti glavna težava nemške družbe. Ta stranka, ki jo nemška služba za državno varnost sumi desničarskega ekstremizma, zagovarja zaprtje nemških meja, ukinitev vseh socialne pomoči prosilcem za azil ter množične deportacije nezakonitih migrantov in tistih zakonitih migrantov, ki so zagrešili kazniva dejanja.

Poleg tega vodilni predstavniki AfD pogosto relativizirajo nacistične zločine, sovoditeljica in kandidatka za kanclerko Alice Weidel pa je nedavno v razpravi z Elonom Muskom na X-u Adolfa Hitlerja označila za "komunista".

Musk že mesece odkrito podpira AfD in jo prikazuje kot "edino rešitev za Nemčijo". Tej podpori se je pridružil tudi podpredsednik J.D. Vance, ki je na nedavni Münchenski varnostni konferenci Nemcem odkrito sporočil, da AfD ne smejo zapirati vrat za vstop v prihodnjo vlado.

 

 

Nemška kriza identitete

Kljub številnim analizam, ki izpostavljajo migracijsko politiko in rast AfD kot pereča težava v Nemčiji, španski liberalno-konservativni dnevnik La Vanguardia v svojem uvodniku poudarja, da je trenutno najbolj skrb vzbujajoča težava Nemčije "kriza identitete, ki jo je sprožilo spoznanje, da nemški gospodarski čudež peša". Med drugim se hrbtenica nemškega gospodarstva, avtomobilska industrija, ki predstavlja šest odstotkov BDP in 870.000 neposrednih delovnih mest, sooča s težkim bojem proti Trumpovim carinam in kitajski avtomobilski industriji.

Depositphotos

"To industrijsko krizo bo verjetno težje premagati kot družbeno. Zmagovalec volitev se mora ostro zavedati, da mora biti glavna prednostna naloga dati nov zagon in vrniti zaupanje države – v Evropo, ki je bolj osamljena kot kadar koli prej," piše La Vanguardia in zaključuje, da Nemčija potrebuje "pravo kolektivno spodbudo, da se vrne v svojo najboljšo formo".

"Nekateri opazovalci in udeleženci političnega življenja dvomijo, da so voditelji vodilnih desnosredinskih in levosredinskih strank sploh sposobni izpolniti to nalogo, ki se kaže kot zadnja priložnost za preobrat, preden bi AfD, kot stranka kritična do establišmenta, na naslednjem volilnem ciklu lahko postala najmočnejša politična sila."

"Nisem prepričan, da so vsi politiki sredine resnično prepoznali resnost situacije," je za Bloomberg povedal Michael Roth (54), socialdemokrat, ki bo s temi volitvami zapustil politiko zaradi mešanice frustracij in zdravstvenih težav, ki jih je povzročila izgorelost. "Prihodnja vlada bo imela zelo posebno odgovornost za uveljavitev sprememb."

Roth, ki je vodil Odbor za zunanje zadeve v Bundestagu, pravi, da je od znotraj izkusil omejitve nemškega političnega sistema, ki temelji na mukotrpnem oblikovanju soglasja. Od petdesetih let prejšnjega stoletja je bila Scholzeva vlada prva vlada z več kot dvema strankama, po treh letih ideoloških razhajanj in osebnih zamer pa se je sesula v sporu glede proračuna ter strankarskih interesov in stališč.

"Če demokratične stranke ne bodo sposobne štiri leta razumno sodelovati v duhu zaupanja, je to zlata priložnost za nacionalne populiste," je dejal Roth.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar