Obrambne obveznice: Bodo EU pred Putinom rešili razsipni Nemci?

Po govoru ameriškega podpredsednika JD Vancea na varnostni konferenci v Münchnu je naposled postalo jasno, kar se je namigovalo že vse od začetka ruske agresije na Ukrajino. In sicer, da se bo morala Evropska unija varnostno in obrambno sama postaviti na noge, saj bo lahko Ukrajini samo tako zagotovila potrebna varnostna jamstva, da ta - ali celo sama EU - ne bo postala lahek plen ruskega predsednika Vladimirja Putina.

Čeprav je ameriški podpredsednik s svojim ognjevitim 20-minutnim govorom na konferenci šokiral evropske voditelje, jim je v bavarski prestolnici kvečjemu nastavil ogledalo. "Menimo, da je pomembno, da Evropejci okrepijo svoja prizadevanja, medtem ko se ZDA osredotočajo na območja sveta, ki so v veliki nevarnosti," je povedal JD Vance. Evropske države morajo imeti večjo vlogo pri kreiranju prihodnosti celine, je še dejal, pri čemer bo veliko vlogo odigrala skupna obramba.

Pravilna diagnoza, ki zajema tako okrepitev izdatkov za obrambo kot tudi izgradnjo lastne obrambne industrije, s čimer bi se poenotili standardi opreme in orožja. Nekaj, k čemur bi bistveno pripomogla izdaja skupnih obrambnih obveznic, ki pa že vse od svoje predstavitve ne najde konsenza znotraj EU. Konec ukrajinske vojne in trhli mir, sklenjen mimo Ukrajine, pa tudi EU, bi članice lahko poenotil; to zlasti velja za Nemčijo, ki je bila do ideje doslej zadržana, a je varnost postala osrednja predvolilna tema.

Govoriti o obveznicah, a jih ne omeniti

Da je francoski predsednik Emmanuel Macron takoj po Münchnu sklical neformalno srečanje evropskih voditeljev - in naknadno še enega prav danes -, kjer so med drugim razpravljali o povišanju obrambnih izdatkov, ne preseneča. "Soglasno smo se strinjali, da je bistveno zvišanje obrambnih izdatkov nujno potrebno," je o glavni temi srečanja dejal poljski premier Donald Tusk. Kar pa je presenetljivo, je dejstvo, da je voditelj evropske države, ki za obrambo nameni največ v uniji, po poročanju Bloomberga napovedal, da bodo konkretni predlogi o tem, kako naj bi mehanizem skupnega zadolževanja zaživel v praksi, predstavljeni na prihodnjem vrhu EU konec marca.

To bo torej po nemških volitvah, saj Bruselj pred nedeljskimi volitvami ne želi vplivati na izid v jedrni evropski državi, ki trmasto nasprotuje zadolževanju tako na zvezni kot tudi nadnacionalni ravni. Zato na srečanju ni bila izrečena kritična, a pomembna besedna zveza 'obrambna obveznica', čeprav je že dolgo jasno, da pot do krepitve enotne evropske obrambe vodi prav prek tega mehanizma. Povedno je torej, da je o tem zelo jasno spregovorila prav nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock. Napovedala je, da bo EU na področju kolektivne obrambe pripravila "obsežen sveženj, ki ga še ni bilo". "Podobno kot pri evru ali pandemiji bo odslej na voljo finančni paket za varnost v Evropi. Ta bo sprejet v bližnji prihodnosti," je bila odločna.

 

Obveznice bi okrepile zanimanje zasebnega kapitala

Predstojnica katedre za obramboslovje Jelena Juvan je za Bloomberg Adria dejala, da ZDA od držav članic Nata pričakujejo krepitev deležev BDP za obrambo in "da morajo biti stroški med vsemi članicami zavezništva bolj enakomerno porazdeljeni". Ameriška retorika je vsaj tu zelo blizu evropski, saj bi izdaja obveznic stroške kolektivne obrambe porazdelila med članicami. S tem bi tudi odgovorili na ključno vprašanje, ki ga zastavlja strokovnjakinja: "Kakšna bo (ob zahtevi za povečanje izdatkov, op. p.) reakcija evropskih držav, ki so že dale jasno vedeti, da tega niso sposobne doseči in da za zdaj ostajajo pri prvotnih načrtih? Med njimi je tudi Slovenija."

Bliskovit razvoj dogodkov na geopolitičnem zemljevidu Evrope bi se lahko izkazal za katalizatorja sprememb na področju izdaje skupnih obrambnih obveznic, ki bi okrepile prepletenost EU. Sploh zaradi tega, ker je po besedah ekonomista Jožeta P. Damijana ena največjih ovir pri uvajanju mehanizma obveznic ta, da "vse države niso v istem položaju, nimajo enakega stališča glede vojne v Ukrajini in nimajo enakomerno porazdeljene orožarske industrije".

Slovenija pri tem ni izjema. Kot smo poročali, poskuša država vse od začetka vojne vzpostaviti lastno proizvodnjo streliva, pri čemer je zajeten projekt naletel na težave. Nazadnje smo pisali, da po navedbah ministrstva za obrambo primanjkuje določenih sestavnih delov za strelivo večjih kalibrov, ki jih v Sloveniji ne bi mogli izdelovati.

Čeprav zanimanje zasebnega kapitala za podporo projektu, kjer bi prišlo do oblikovanja skupnega podjetja, obstaja, bi bila naložba za številne zanimiva oziroma izvedljiva pod pogojem izdaje obveznic. "Takšna investicija bi lahko postala zanimiva predvsem prek izdaje obveznic, če bi bila skladna z naložbeno politiko naših podskladov," je za Bloomberg Adria dejal Rok Potočnik, višji upravitelj premoženja pri NLB Skladih.

EU: Fiskalna pravila za obrambo ne bi veljala

Zato komisija išče načine, kako bi države razbremenila teže fiskalnih pravil, ki javnofinančne primanjkljaje zamejujejo pri treh odstotkih BDP, višino dolga pa pri 60 odstotkih. S tem bi naposled tlakovali pot izdaji obrambnih obveznic, kar je ne nazadnje tudi napoved predsednice evropske komisije (EK) Ursule von der Leyen, ki je na münchenski konferenci dejala, da naj evropska fiskalna pravila za povečanje izdatkov za obrambo ne bi veljala. Francoski minister za evropske zadeve Benjamin Haddad je v pogovoru za Bloomberg celo dejal, da so obveznice eden od mehanizmov, o katerih bi se morali pogovarjati.

Skupno zadolževanje je po analizi Internationale Politik za EU smela poteza, saj je skupni dolg unije celo nižji od dolga ZDA, enako pa velja tudi za stroške zadolževanja. Dosedanji evropski dolžniški mehanizmi, kot sta Evropski mehanizem za stabilnost in Evropska investicijska banka, imata bonitetno oceno trojni A. Pomemben precedens enotnega zadolževanja je bil tudi sklad v okviru popandemskega Načrta za odpornost in okrevanje. Obrambni sklad v vrednosti 500 milijard evrov, izdan po približno 3-odstotni obrestni meri, bi zato pomenil letno obrestno breme v vrednosti15 milijard evrov, še navaja analiza.  

Skupni dolg bi omilil tudi breme napovedanega ameriškega zvišanja izdatkov znotraj zveze Nato. Analitiki zveze so izračunali, da bo moralo zavezništvo v naslednjih letih za obrambo nameniti vsaj 3,7 odstotka BDP držav članic, a, kot je dejal generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte, bi lahko izdatke znižali prav na račun inovacij in skupnih naročil orožja pri domačih proizvajalcih.

Hočevar: V Nemčiji podpora izdatkom za obrambo

Z izvzetjem izdatkov za obrambo iz evropskega fiskalnega pravila poskuša EK priskočiti na pomoč prihodnji nemški vladi. Ta je bila v nasprotju s Francijo doslej največja nasprotnica evropskim obveznicam. "Nemška ordoliberalna proračunska disciplina je skupaj s fiskalnim pravilom za Nemce še vedno sveta," germansko averzijo do zadolževanja pojasnjuje ekonomist Mitja Kovač z Ekonomske fakultete v Ljubljani.

Toda Nemčijo v nedeljo čakajo prelomne parlamentarne volitve, kjer bodo v ospredju poleg migracij predvsem gospodarska in varnostna vprašanja, povezana z vojno v Ukrajini. Vsi strankarski voditelji in pretendenti za kanclerski položaj so za ponovni zagon ekonomije, ki je obtičala v recesiji, bolj ali manj odkrito napovedali zamrznitev tako imenovane dolžniške zavore. Med njimi je tudi vodja konservativne krščanske zveze CDU/CSU in glede na javnomnenjske ankete tudi najverjetnejši kancler Friderich Merz, ki je v pogovoru za The Economist dejal, da je naklonjen povečanju obrambnih izdatkov, pri čemer je glede dodatnega zadolževanja povedal: "Odprt sem za pogovor o tem."

Čeprav paradoksalno, bo, kot kaže, dinamično dogajanje pred volitvami prav ekonomsko oslabljena in varnostno ogrožena Nemčija olajšala pot k skupnemu zadolževanju. Tudi obrambnemu. Besede najverjetnejšega kandidata za prihodnjega kanclerja so po oceni Marka Hočevarja, predavatelja s centra za politološke študije na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, razumljive, saj je jasno, da "zaradi vojne v Ukrajini, velikanske gospodarske stagnacije Nemčije v zadnjih letih, problemov z energenti in še čim, ne moremo pričakovati, da bi se nadaljevala podobna gospodarska politika kot doslej". 

V državi, ki je bila do zdaj največja nasprotnica skupnega zadolževanja, se odnos do te tabu teme tik pred volitvami obrača. "Trenutno v Nemčiji podpirajo višje izdatke za obrambo, ne pa tudi za investicije v raziskave in razvoj, kar je povsem kontradiktorno," aktualno stanje v gospodarskem motorju EU pojasnjuje analitik. "Rezali naj bi socialo zaradi financiranja vojske, kar ob mizerni gospodarski rasti ali recesiji pomeni velike spremembe," napoveduje in dodaja, da bi bile te lahko celo "pomembnejše kot v času razmaha neoliberalizma z nemškimi posebnostmi ob začetku tisočletja".

Glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije Bojan Ivanc Nemčiji napoveduje "strukturno višje izdatke za obrambo", kar je bila doslej morda najbolj občutljiva tema za Nemce. "Lani so jih povečali z enkratnim posojilnim skladom, k trajnemu povečanju pa se še niso zavezali," pravi in ponovi Kovačevo opazko, da javne finance pri Nemcih "še vedno ohranjajo status svetinje".