Nič več varčni in racionalni. Merz Nemčijo pripravlja na revolucijo

V Evropi smo revolucij vajeni predvsem v drugem delu nemško-francoskega dvojca, a trenutno so na vrsti sicer racionalni in zadržani Nemci. Državo v prihodnje čaka nekaj prelomnih dni, saj se bo v spodnjem domu parlamenta začela razprava o tem, ali naj za povečanje obrambnih izdatkov zaobide razvpito fiskalno pravilo in sprejme odločitev o 500 milijard evrov vrednem infrastrukturnem skladu.

Na kocki sta najmanj varnost, prek nje pa gospodarsko okrevanje zastalega evropskega ekonomskega motorja. Z ukrepi bi se namreč Nemčija ne samo obranila pred ruskim revanšizmom, ampak tudi gospodarsko okrepila in infrastrukturno posodobila. Toda vroča tema razvnema tamkajšnjo politično sceno, saj napovedani ukrepi posegajo v samo bistvo pacifistične identitete finančno skrbne in gospodarsko trdne Zvezne republike.

Končna odločitev današnje razprave bo znana v začetku prihodnjega tedna, a najverjetnejši bodoči kancler in vodja krščanske unije CDU/CSU Friedrich Merz je že pred zgodovinskim glasovanjem napovedal, da umika ne bo: "Glede na grožnjo naši svobodi in miru na naši celini mora biti naša obramba usmerjena v to, da bomo storili vse, kar je potrebno."

Tekma s časom

In prav to bo moral Merz storiti, če bo želel skozi parlament v prihodnjih dneh in še pred 24. marcem, ko bo ta zasedal v novem sklicu, spraviti eno najobsežnejših fiskalnih in proračunskih revolucij od združitve obeh Nemčij.

Predlog poleg krščanske unije podpirajo samo socialisti iz vrst SPD, medtem ko poskuša črni vitez nemških konservativcev, kakor pravijo Merzu, za tektonske spremembe pet pred dvanajsto prepričati še stranko Zelenih. Ti so sicer še včeraj zatrjevali, da ne bodo podprli načrtov CDU/CSU in SPD, toda če se izkaže, da je šlo le za pogajalsko taktiko, bi lahko ad hoc koalicija še pred drobljenjem glasov v novem parlamentu zagotovila dvotretjinsko večino, ki je potrebna za ustavne spremembe.

O tem, za kako sporne spremembe fiskalno-obrambnega obrata gre, zgovorno priča poskus blokade skrajno desne Alternative za Nemčijo (AfD), ki je pred nekaj dnevi na ustavno sodišče naslovila urgentni predlog za preprečitev parlamentarne razprave. Če Merzu reform ne uspe potisniti skozi 'stari' parlament, bo to v prihodnjem sklicu skoraj nemogoče: AfD in stranka Levica imata namreč več kot tretjino glasov, obe pa nasprotujeta reformi zadolževanja. 

 

Razprava o tem, kaj pomeni biti Nemec

Vložki v času skorajšnjega konca ukrajinske vojne, ki bo rusko vodstvo potrdil v zavojevalskih metodah in opogumil v ekspanzionističnih načrtih, ne bi mogli biti višji. Evropa, vključno s Slovenijo, namreč pozorno spremlja, kako se bo Nemčija kot ekonomsko in politično jedro unije odzvala na krizne razmere. Vprašanje popuščanja tako imenovane dolžniške zavore in ustanovitev posebnega sklada, s katerima bi državi v prihodnjem desetletju omogočili posodobitev notorično zastarele infrastrukture in pospešeno oboroževanje, zato ni samo stvar zapletene politične aritmetike.

Bundestag bo po ocenah sogovornikov s področja ekonomije, politologije in podjetništva odločal o samem bistvu Nemčije in nemške identitete. Gre za dva precedensa: povečano trošenje za obrambo namreč pomeni prekinitev za Nemčijo tradicionalne pacifistične drže, zamrznitev omejitev državnega zadolževanja pa prekinitev ordoliberalne ekonomske doktrine.

"Nemčiji je bila pacifistična drža vsiljena od zunaj po 2. svetovni vojni in je bila del povojne nemške identitete," o soočanju s tektonskimi premiki v Nemčiji pravi politolog in predavatelj mednarodnih odnosov s fakultete za družbene vede v Ljubljani Jure Požgan. Čeprav so bile njen tvorec predvsem politične in ekonomske elite in šele nato državljani, pravi, pa spremenjene varnostne razmere v Evropi nemško javno mnenje nagiba v smeri povečanih izdatkov za obrambo.

Medtem ko je veliko vprašanje, ali spremembe državnega trošenja podpirata dve tretjini poslancev, pa Merzeve reforme po drugi plati podpirata kar dve tretjini Nemcev. Poleg javnosti spremembe od Berlina terja tudi realna politika: "Omilitev fiskalne discipline je nujna, če se Nemčija želi prilagoditi na trenutno povečano potrebo po dodatnem oboroževanju, ki ga zahtevata vojna v Ukrajini in napovedani umik varnostne garancije ZDA", pojasnjuje sogovornik.

Pa vendar gre pri tem za globlje premike, saj je Nemčija že pred ukrajinsko vojno na geopolitični ravni poskušala odigrati dejavnejšo vlogo, meni poznavalec. Šlo je za vključevanje pri civilnih in pokonfliktnih posredovanjih mednarodne skupnosti, zlasti v okviru EU, pravi. "Res pa je, da ni pa šlo za vojaško posredovanje," opredeljuje njeno različno držo pred ruskim vdorom na evropsko ozemlje in po njem.

 

 

Kovač: Ne trošenje, ampak Schroderjeve reforme

Predlog sklada predvideva vključitev v ustavo, saj bi se le tako lahko izognili omejitvam dolžniške zavore, ki preprečuje naraščanje strukturnega primanjkljaja onkraj 0,35 odstotka BDP. Posojila za investicije v obrambo bi pač lahko presegla odstotek BDP, kar glede na trenutni položaj nemškega gospodarstva pomeni približno 45 milijard evrov.

A če se kompleksen Merzev načrt z nešteto gibljivimi deli posreči, Nemčiji predavatelj z ekonomske fakultete v Ljubljani Mitja Kovač vseeno napoveduje težke čase. "Odmik od ordoliberalne ekonomske politike dolgoročno ne pomeni nič dobrega," svari, saj država po njegovem mnenju zaradi gospodarske krize potrebuje drugačne vrste reform – strukturne. "Državno trošenje namreč ne bo rešilo sistemskih težav gospodarstva, ki zahtevajo boleče institucionalne reforme, podobne tistim iz Schroderjeve (Gerhard, nekdanji kancler, op. a.) agende," pojasnjuje strokovnjak in omenja zlasti deregulacijo.

 

Z njim se strinja tudi kolega ekonomist Matej Lahovnik, ki dvomi o smotrnosti obujanja keynesijanske politike povečevanja izdatkov za obrambo za ceno večjega primanjkljaja in zadolževanja. Vlada pričakuje, da bo s tem spodbudila obrambno industrijo in gospodarsko rast, kar pa je vprašanje.  

Ne spreminjata se namreč zgolj nemška identiteta in model državnega finančnega upravljanja, ampak tudi nemški poslovni model, ki je doslej slonel na kombinaciji poceni energentov in izvoza na Kitajsko, meni Matej Gosar, višji upravljavec premoženja pri NLB Skladih. "Ta se je izčrpal in njegove vrnitve ni pričakovati," trdi. 

Dodaja, da ima nemška tradicija v obdobjih gospodarske rasti sicer številne prednosti. Pri tem omenja zdrave javne finance, zmerno rast cen in posledično ohranjanje cenovne konkurenčnosti izvozno usmerjenega gospodarstva. Po drugi strani pa ima to lahko v času gospodarskih pretresov negativen vpliv na pravočasnost in obseg fiskalnega odziva, pravi.

 

Da je Nemčija v trenutno zagatnem ekonomskem položaju, je deloma posledica tega, saj je omejitev zadolževanja državo usmerjala k varčevanju pri državnih naložbah, zlasti v infrastrukturo, pravi strokovnjak.

S tem se strinja tudi Požgan, ko pravi, da je Nemčija že nekaj let v recesiji in zato potrebuje nujne investicije v infrastrukturo in dodatna sredstva za zeleni prehod. K temu dodaja še širše, geopolitične implikacije: "Če želi še naprej igrati vodilno vlogo v EU, potem se mora bolje prilagajati razmeram." Napovedane spremembe so prvo jasno znamenje teh namer, meni politolog.

Gosar meni, da načrt porabe lahko spodbudi rast, ne da bi pri tem presegel vzdržno raven javnih financ. "Trgi, tako delniški kot obvezniški, so se na napovedane ukrepe odzvali pozitivno, kar kaže na visoko verjetnost njihove uresničitve ter ustreznost njihovega obsega in vrste," pojasnjuje.

Pogled na gibanje referenčne 10-letne nemške obveznice kaže, da se je pričakovana donosnost v zadnjem tednu zvišala za več kot 40 bazičnih točk, na približno 2,9 odstotka. Nemški trg obveznic je ob Merzevi napovedi, da bo storil vse, kar bo potrebno, doživel največjo tedensko razprodajo od devetdesetih let prejšnjega stoletja, navaja FT. "Povišane donosnosti nemških državnih obveznic v tem primeru ne gre razumeti kot nekaj negativnega," o tem meni upravljavec premoženja, saj je hkrati krivulja donosa postala bolj strma, kar nakazuje pričakovanja gospodarskega okrevanja.

Castagne: Nimamo druge izbire

Četudi se pretkani, a skrajno tvegani Merzev načrt izide, Gosar opozarja, da je iluzorno pričakovati, da bo zgolj dodatno trošenje odpravilo vse težave nemškega gospodarstva, predvsem tiste, ki izhajajo iz avtomobilske industrije. Bodo pa napovedani ukrepi in okrepljena obrambna industrija nemški ekonomiji predvidoma dodali približno odstotno točko gospodarske rasti, kar je zelo dobrodošlo, o pozitivnih posledicah meni upravljavec.

"Nisem velik zagovornik dodatnega trošenja," pravi direktor obrambnega podjetja Arex iz Šentjerneja Tim Castagne, ki je po rodu Nemec. "Toda v teh časih nimamo druge izbire, kot da za obrambo namenimo več denarja," pojasni in dodaja, da ima država veliko manevrskega prostora, saj ima enega najmanjših dolgov v EU. Nemci v veliki meri podpirajo povečane izdatke za obrambo, meni, a se boji, da bodo večji zalogaj ostali napovedani povečani izdatki, predvsem za infrastrukturo in zeleni prehod. 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar