Dva tedna pred predčasnimi nemškimi parlamentarnimi volitvami je televizijski dvoboj pokazal, da imata odhajajoči socialdemokratski kancler Olaf Scholz (SPD) in njegov verjetni krščanskodemokratski naslednik Friedrich Merz precej nasprotni viziji nemške prihodnosti, tako glede migracijske in obrambne politike kot gospodarske in proračunske politike. Že opazna telesna razlika med politikoma - saj je Merz skoraj trideset centimetrov višji od Scholza - je, kot kaže, jasno ponazarjala rezultate javnomnenjske raziskave, a tudi dejstvo, da je lepo število komentatorjev ocenilo, da je v tem, na trenutke ostrem dvoboju, prevladoval kandidat krščanskodemokratskega bloka (CDU-CSU).
Po zadnji raziskavi, ki jo je objavila agencija za javnomnenjske raziskave INSA, imata CDU-CSU 29-odstotno podporo volivcev in tako ohranjata status najbolj priljubljene volilne liste, ki ga imata že dve leti. Sledi desničarska Alternativa za Nemčijo (AfD) z 21 odstotki, na tretjem mestu je Scholzova SPD s 16 odstotki, čeprav je bila na volitvah septembra 2021 prva.
Bloomberg
Ankete kažejo, da vladajoče Zelene podpira 12 odstotkov volivcev, levičarsko Zavezništvo Sahra Wagenknecht (BSW) šest, Levico pet, do nedavnega vladajoče liberalce (FDP) pa le štiri odstotke vprašanih, kar je pod volilnim pragom petih odstotkov volivcev.
Televizijski dvoboj je bil na trenutke precej oster, sogovorniki so tekmečeve predloge označili za "neumne" ali "smešne", manjkale pa so ostre besede iz volilne kampanje, ko je Merz Scholza označil za "vodovodarja na oblasti", Scholz pa ga je posmehljivo klical "Fritze Merz" (Fritz je posmehljivo ime za dečka v šalah, kot je "Janezek").
"Teh kanclerjevih besed nisem jemal kot slabe in predvidevam, da mi tudi on ne goji nobenih zamer," je dejal Merz, s čimer se je strinjal tudi Scholz, oba pa sta to pripisala vročini volilne kampanje.
Medtem ko trdita, da sta v najboljšem položaju za vrnitev največjega evropskega gospodarstva na pot izrazite gospodarske rasti, sta oba udeleženca televizijskega dvoboja javnosti želela dokazati, da se oddaljujeta od desničarske AfD, a da imata trdna stališča do reševanja problemov nedovoljenih migracij in notranje varnosti Nemčije.
Vse se vrti okoli AfD
Čeprav na novo objavljena raziskava nemške agencije R+V kaže, da se več kot dve tretjini Nemcev (68 odstotkov) boji recesije in gospodarskega zloma – bistveno več kot letos poleti, ko je bilo tega mnenja 48 odstotkov vprašanih – se je večji del burne razprave med kandidatoma osredotočil na morebitno povolilno sodelovanje med CDU-CSU in AfD.
Po nedavnem napadu Afganistanca z nožem na otroke v vrtcu, v katerem sta bila ubita dveletni otrok in moški, je Merz kot eno najpomembnejših volilnih tem izpostavil vprašanje spreminjanja migracijske in azilne politike in bundestagu predlagal dve resoluciji, eno o preobratu v teh politikah in drugo o povečanju notranje varnosti.
Merz je nato odstopil od brezkompromisnega stališča, da je zanj nesprejemljivo tudi "priložnostno sodelovanje" pri glasovanju v bundestagu z AfD, zato je bila prva resolucija izglasovana s podporo CDU-CSU, AfD, FDP in več neodvisnih poslancev, druga pa ni prestala bundestaga, ker se je 12 poslancev Merzovega krščanskodemokratskega bloka glasovanja vzdržalo.
Za kanclerja Scholza, pa tudi za druge levičarske stranke, je šlo za prelom obljube in razbijanje tabuja, da mainstreamovske stranke nikoli ne bodo sodelovale z desničarskimi strankami. Nemška notranja varnostna služba je namreč sporočila, da je AfD osumljena desničarskega ekstremizma.
"Lani smo od gospoda Merza slišali, da ne bo sodelovanja z AfD, zdaj pa je prišlo do tega," je dejal Scholz in večkrat poskušal opozoriti javnost, da bi lahko krščanski demokrati po volitvah sestavili vlado z AfD. Scholz je pri tem vztrajal, ker to po javnomnenjskih raziskavah skrbi mnoge državljane. Levičarske nevladne organizacije so nedavno v večjih nemških mestih organizirale demonstracije proti premiku Nemčije v desno, samo v Münchnu se je zbralo več kot 250 tisoč ljudi.
Merz pa je poskušal dokazati Scholzova dvojna merila in se skliceval na prejšnji intervju, v katerem ni kritiziral svojega in sodelovanja drugih strank z AfD na lokalni ravni. Ob tem je izpostavil, da med CDU-CSU in AfD ne bo sodelovanja, saj imata, kot pravi, različne politike glede številnih vprašanj.
"Svetovi nas delijo glede vprašanj Evrope, Nata, evra, Rusije, Amerike - med AfD in CDU-CSU ni skupnih točk, niti ni govora o kakršni koli koaliciji," je dejal Merz, ki ostaja zavezan zaostritvi migracijske politike s stalnim mejnim nadzorom in zavračanjem vračanja beguncev na meji, tudi če zaprosijo za azil.
Kanclerska kandidata sta imela različne poglede tako na ekonomsko kot proračunsko politiko. Ali reformirati ustavno "zavoro" za večje zadolževanje države, koliko je treba nameniti za obrambo in socialne ugodnosti, do tega, kako doseči gospodarsko rast.
Merz: Trump je predvidljivo nepredvidljiv
V zunanji politiki pa so bili vidni določeni dogovori glede odnosov s Trumpovo Ameriko in podpore Ukrajini, pri čemer sta oba poudarjala željo po tesnem in prijateljskem sodelovanju Nemčije z ZDA, poudarjala pa sta tudi zavračanje Trumpovega predloga, da bi ZDA prevzele in obnovile Gazo. Scholz je načrt označil za škandalozen glede na obseg tamkajšnjega uničenja in trpljenja, medtem ko je Merz pozval k potrpežljivosti s Trumpovimi načrti in da "moramo počakati in videti, kaj je s tem resno mišljeno".
Na prošnjo moderatorja, naj komentira svojo prejšnjo izjavo, da se Trump na položaju pogosto obnaša nepredvidljivo, je Merz dejal, da je ameriški predsednik "predvidljivo nepredvidljiv". Scholz je dejal, da bo s Trumpom ravnal enako kot doslej, to je strategija "jasnih besed in prijateljskih pogovorov", a da "ne smemo zavajati sami sebe".
"Kar ameriški predsednik reče, to tudi misli," je dejal Scholz in dodal, da je Evropska unija, ki je odgovorna za trgovinsko politiko, pripravljena ukrepati "v eni uri" glede morebitnih Trumpovih carin. "Če ZDA sprejmejo carinsko politiko, bo ena zelo izvozno usmerjena država zaradi tega zelo trpela. Ta država je Nemčija. In zato smo odvisni od drugih (v EU), ki nas vidijo kot solidarnega partnerja, ko gre za carinsko politiko, pa tudi vse druge politike."
Najmočnejša nemška politika se nista niti dotaknila nekaterih najbolj perečih izzivov, kot so podnebne spremembe, umetna inteligenca in četrta industrijska revolucija, pa tudi tega, kako se v kontekstu hladne vojne med Washingtonom in Pekingom geostrateško umestiti do Kitajske.
Malo priložnosti za Scholza
Andrea Roemele, profesorica politične komunikacije na berlinski šoli Hertie, je dejala, da je bila razprava "vsebinsko preveč podrobna" in sploh ni "spremenila igre". "Scholz od tega ne bo imel koristi, Merz se je preprosto preveč dobro odrezal," je povedala za Bloomberg. "Jasnega zmagovalca ni bilo - in ta rezultat služi le Merzu."
Bloomberg
Za Scholza je bila to priložnost, da obrne položaj, v katerem njegova SPD v vseh anketah za CDU-CSU zaostaja za okoli 12 odstotnih točk. Zato se zdi malo verjetno, da bo dosegla volilni izid iz leta 2021, ko je imela SPD odstotno točko več od CDU-CSU. Za morebiten preobrat bo imel Scholz priložnost še v dveh razpravah z Merzom. V prvi se jima bosta pridružila kanclerska kandidata Zelenih in AfD Robert Habeck in Alise Weidel, ter v drugem dvoboju, ki bo štiri dni pred volitvami, ki bodo 23. februarja.
Medtem ko Merz že napoveduje, "da bo novo uspešno vlado vodil dobro", je Scholz zavrnil namigovanja o njegovem odhodu z oblasti in dejal, da bodo odločali volivci in ne anketarji. "Vlada, ki zagotavlja, da stvari v Nemčiji napredujejo in ostanejo stabilne, je mogoča samo z glasom za SPD," je dejal volivcem.
Če bo Merzova lista dobila največ glasov, bo za sestavo parlamentarne večine v bundestagu potreboval vsaj eno koalicijsko partnerico. AfD je po njegovih besedah nesprejemljiva koalicijska partnerica, liberalci, ki so mu ideološko najbližji, pa bodo zelo težko prestopili petodstotni volilni prag. Tudi če se bodo uvrstili v parlament, podpora njihovih poslancev ne bo zadostovala za sestavo vlade z večinsko podporo v parlamentu.
Bloomberg
Trenutno sta najverjetnejši možnosti SPD ali Zeleni, obstaja pa celo realna možnost, da bi bila za stabilno večino potrebna koalicija treh strank, ki bi zelo verjetno imela enake težave z nestrinjanjem pri ključnih reformnih vprašanjih kot propadla Scholzova semaforska koalicija, sestavljena iz SPD, Zelenih in FDP.
Merz je dejal, da se je pripravljen pogajati s SPD in Zelenimi, a da je predpogoj dogovor o politiki, ki preprečuje, da bi se AfD še okrepila, in dodal, da ne bo podpiral levičarskih političnih pristopov, ki bi vodili v krepitev te stranke.
Z drugimi besedami, Merz želi Nemčijo kot kancler obrniti v desno, ne glede na to, ali je AfD na oblasti. Vendar to pojasnjuje drugače, češ da se bodo "morali vsi, ki bodo želeli vladati z nami, premakniti proti političnemu centru". Ton in vsebina tega dvoboja po mnenju nekaterih analitikov puščata manevrski prostor za novo veliko koalicijo po volitvah, čeprav bodo koalicijska pogajanja zagotovo zapletena in dolga.
.webp){kind=icon}
