Bodo avtoindustrijo Savdske Arabije gradili Kitajci in Slovenci?

"Tako kot nad celotno evropsko avtoindustrijo se tudi nad koncernom Volkswagen zbirajo temni oblaki, saj je krovna družba na pragu velikega prestrukturiranja," je na sredini predstavitvi poslovnih rezultatov našega največjega avtotrgovca Porsche Slovenija povedal direktor Danilo Ferjančič. Zagate evropskih avtomobilskih koncernov, ki se najbolj kažejo prav v "stroškovni zanki" koncerna VW, pa strnil v cvetober popolnega viharja avtoindustrije: težaven prehod na elektriko, usihanje prodaje na strateškem kitajskem trgu, temu pa dodal še stroške razvoja in digitalizacije.  

Z vidika gospodarstva in same panoge pa Slovenijo bolj kot izzivi prodaje končnih izdelkov na domačem trgu tarejo težave dobaviteljev, ki so vezani prav na Nemčijo. "Pogosto slišimo, da če Nemčija kihne, Slovenija dobi gripo," je v pogovoru za Bloomberg Adria dejala nemška veleposlanica v Ljubljani Sylvia Groneick. "To je razumljivo, saj gre 13,5 odstotka slovenskega izvoza v Nemčijo in nemško gospodarstvo ima koristi od slovenske močne dobaviteljske industrije," je poudarila neprijetno resnico velike izpostavljenosti domačih avtodobaviteljev, ki pomenijo kar 10 odstotkov domačega BDP.

Zato se v panogi, panožnih organizacijah in ne nazadnje v političnem vrhu veliko govori o diverzifikaciji. Tako produktni kot tudi tržni, kjer se poleg Kitajske vse pogosteje omenjajo drugi razvijajoči se trgi, kot sta Indija in Savdska Arabija. "Imamo informacije, da si želijo razširiti paleto proizvajalcev, za kar morajo vzpostaviti dobaviteljske verige. Tukaj vidimo našo priložnost," je o sodelovanju z največjo svetovno proizvajalko nafte dejala direktorica SRIP (Strateško razvojno inovacijsko partnerstvo na področju mobilnosti) ACS+ Tanja Mohorič.

 

Vlada: Po Kitajski še Savdska Arabija in Indija

Pogled je resda v veliki meri usmerjen na azijski vzhod, saj je Kitajska nesporna velesila preobrazbe avtomobila v elektrificirano in digitalizirano mobilno sredstvo. Toda na druge trge za domače dobavitelje medtem pogleduje tudi vlada.

Tako je premier Robert Golob na nedavnem srečanju s predstavniki avtoindustrije Savdsko Arabijo in Indijo označil za trge, kamor se bodo v prihodnje poskušala umestiti domača podjetja. Pri tem jim bo na pomoč priskočila gospodarska diplomacija: "Slovenija se bo v okviru internacionalizacije slovenskega gospodarstva ter repozicioniranja avtomobilske industrije na globalni ravni usmerila tudi na savdski in indijski trg," so nam o prihodnji tržni strategiji pojasnili na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport.

Obsežna gospodarska delegacija 37 podjetij se je iz kraljevine princa Mohameda bin Salmana vrnila pred dnevi. Čeprav je bila tretjina podjetji iz IKT-sektorja, je priložnosti za avtomobilsko industrijo iskal grozd ACS. Cilj obiska ministra Matjaža Hana je bil namreč iskanje priložnosti za gospodarsko sodelovanje ter navezovanje stikov, med drugim tudi z največjima avtomobilskima proizvajalcema Ceer in Lucid (ZDA), ki so ju povabili na poslovno-investicijsko konferenco ter na bilateralni sestanek z ministrom ter predstavniki ACS, so nam pojasnili na pristojnem ministrstvu.

Naftna kraljevina z velikimi načrti e-mobilnosti

Kraljevina, bogata z nafto, je sicer na prvi pogled neobičajen cilj za avtodobavitelje, ki razvijajo predvsem tehnologije, povezane z e-mobilnostjo. Vendar je bližnjevzhodna država z načrtom Vision 2030 usmerjena v diverzifikacijo gospodarstva in zmanjšanje odvisnosti od nafte, pri čemer je pomemben del teh prizadevanj prav avtomobilska industrija. Z njo namerava država postati regionalna sila, piše Bloomberg.

Glavni projekt v državi, ki doslej v avtomobilizmu ni igrala vidnejše vloge, je leta 2022 ustanovljen prvi domači proizvajalec električnih vozil Ceer. Družba, ki naj bi se s prvimi vozili podala na trg prihodnje leto, je sad partnerstva med kitajskim oziroma tajvanskim tehnološkim velikanom Foxconn ter Savdskim državnim investicijskim skladom (PIF). Skupno podjetje je prejelo tudi 150 milijonov dolarjev tujih neposrednih naložb, ustvarilo 30 tisoč delovnih mest, do leta 2034 pa naj bi po navedbah družbe k BDP prispevalo osem milijard dolarjev.

Bogata kraljevina je strategijo razvoja e-mobilnosti zastavila nadvse velikopotezno. Ta poleg proizvodnje načrtuje tudi infrastrukturo za e-vozila, spodbujanje raziskav in razvojnih zmogljivosti za čipe za potrebe avtoindustrije. Pri tem bo država poskušala oblikovati čim več partnerskih povezav z uveljavljenimi panožnimi imeni, kot je BMW. "Po naših informacijah si država prizadeva za oblikovanje lastne avtoindustrije," je pojasnila direktorica ACS Mohorič. Do izteka desetletja nameravajo proizvodne zmogljivosti v državi dvigniti na okoli 400 tisoč avtomobilov na leto.

"Čeprav je bil obisk namenjen navezovanju stikov, so naši partnerji zainteresirani za vstop v dobaviteljske verige v državi, ki šele oblikuje avtomobilski sektor," dodajajo pri ACS. Njihovi cilji so podobni kot na Kitajskem – domače dobavitelje umestiti v lokalne dobavne verige pod taktirko grozda, pri čemer je v nasprotju z Ljudsko republiko, ki že ima zelo dobro razvito mrežo in vključene dobavitelje, v Savdski Arabiji priložnost, da so zraven od samega začetka, pravijo. "Prodor na tuje trge, kot je Savdska Arabija, je tek na dolge proge, saj so konkretne zaveze utemeljene na zaupanju," dodaja direktorica.

Poleg Slovenije so v državi prisotna tudi podjetja iz drugih držav regije Adria. Hrvaški Rimac je denimo novembra podpisal sporazum s Ceerom za dobavo pogonskih električnih sklopov.

Foxconn: Konfekcijska proizvodnja vozil

Sodelovanje s podjetjem Foxconn je na videz nenavadno, saj gre za tehnološko podjetje in največjega dobavitelja ameriškega Appla. Toda baterija in druga elektronika v sodobnih e-vozili pomenita več kot polovico vrednosti sestavnih delov, medtem ko ti v klasičnih avtomobilih s termičnimi motorji pomenijo le desetino. Kot smo na straneh Bloomberg Adria poročali, imajo e-avtomobili veliko več skupnega s tehnološkimi izdelki kot pa s klasičnimi avtomobili. Znamke, kot sta Xpeng in Nio, so pravzaprav tehnološki velikani v avtomobilistični preobleki. "Kitajska največ vlaga v avtomatizacijo, robotizacijo in umetno inteligenco, zato so med najbolj naprednimi pri razvoju in gradnji pametnih povsem avtomatiziranih in robotiziranih tovarn," ocenjuje ekonomist Matej Lahovnik.

Vzorčni primer tega je Foxconn. Družba je v začetku oktobra predstavila dva nova modela e-vozil, s katerima dopolnjuje šest predhodnih modelov, ki jih lahko avtomobilska podjetja izberejo, prilagodijo po svojih željah in nanje namestijo svojo značko, poroča The Economist. Foxconn želi sodelovanje razširiti celo na ameriško Teslo.

Njihov pristop je zato potencialno tako disruptiven kot na drugi strani obrat v smeri elektrifikacije in digitalizacije. Pravzaprav je njegov logični podaljšek, saj podobna "konfekcijska" proizvodnja velja na področju tehnoloških izdelkov, kot so pametni telefoni, s katerimi ima izkušnje prav Foxconn.

Po ocenah družbe S&P Global Mobility namreč avtodobavitelji danes poskrbijo za dve tretjini vrednosti vozila, medtem ko morajo proizvajalci poskrbeti za oblikovanje, končno montažo, trženje in distribucijo vozil. Spremembe v izdelavi vozil bi proizvajalcem omogočile nižanje stroškov proizvodnje in na drugi strani krepitev naložb v razvoj strojne in programske opreme, ki je poleg baterij glavni poudarek – in izdatek – prihodnosti avtomobilske industrije.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar